Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


S knjižnega trga

968 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


09.02.2015

Jančar, Blaznik, Capuder, Rogelj

Drago Jančar: Maj, november Mateja Blaznik: Ljubim tvoj medeni srh Andrej Capuder: Povest o knjigah Samo Rugelj: Izgubljeni bralec Avtorji recenzij: Maja Žvokelj, Tatjana Pregl Kobe, Andrej Arko, Iztok Ilich


02.02.2015

Elsner-Grošelj, Ovaska, Genet, Kos

Marko Elsner Grošelj: Vrnitev k sinjini; Neopisljiva bližina Jelka Ovaska: Lovke Jean Genet: Zaljubljeni jetnik Matevž Kos: O nevšečnosti biti Slovenec Avtorji recenzij: Aljaž Krivec, Cvetka Bevc, Mare Cestnik, Tadej Meserko


26.01.2015

Svetina, Štefanec, Rankov, Applebaum

Ivo Svetina: Strašni delavci Vladimir P. Štefanec: 66,3 m2 Pavol Rankov: Matere Anne Applebaum: Gulag Recenzenti: Nives Kovač, Aljaž Koprivnikar, Maja Žvokelj, Simon Popek


19.01.2015

S knjižnega trga

Oddajo S knjižnega trga bomo tokrat začeli s pesniško zbirko Marija Čuka Ko na jeziku kopni sneg, nato pa bodo sledili še zbirka kratke proze Sama Kreutza Za pest zemlje, roman Alexa Capusa Leon in Louise in esej Ilije Trojanowa Odvečni človek. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Aljaž Krivec, Matej Bogataj in Iztok Ilich. Pripravlja Vlado Motnikar.


12.01.2015

Glavan, Lilin, Krmelj, Dolgan

Polona Glavan: Kakorkoli Nikolaj Lilin: Prosti pad Jan Krmelj: Relikvije dihanja Milan Dolgan: Literarni atlas Ljubljane Recenzije so napisali Tina Kozin, Tina Jurkovič, Andrej Lutman in Milan Vogel


05.01.2015

Cunta, Gomboc, Baricco, Samec

Miljana Cunta: Pesmi dneva Mateja Gomboc: Pozneje se pomeniva Alessandro Baricco: Mr Gwyn Marija Samec: So z vilicami pisali Recenzije so napisali Petra Koršič, Lev Detela, Anja Radaljac in Iztok Ilich


29.12.2014

Literarni nagrajenci 2014

V zadnji oddaji leta se bomo s povzetki knjižnih ocen še enkrat spomnili letos nagrajenih knjižnih del. Vse dobro v letu 2015!


29.12.2014

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


22.12.2014

Simoniti, Stegu, Vodičar

Veronika Simoniti: Kameno seme Vili Stegu: Samotna pot Janez Vodičar: Odgovornost in posamičnik Recenzije so napisali Ana Geršak, Marko Elsner Grošelj in Marija Švajncer.


15.12.2014

Peršolja, Rebula, Mercina, Paljk

Aleksander Peršolja: Bilke v krogu Alojz Rebula: Kominform v Zabrinju Marija Mercina: Primorska zgodba Jurij Paljk: Kaj sploh počnem tukaj Recenzenti: Andrej Lutman, Maja Žvokelj, Robi Šabec, Petja Gorjup


15.12.2014

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


08.12.2014

Kušar, Viewegh, Calvino, Glavan

Meta Kušar: Vrt Michal Viewegh: Mafija v Pragi Italo Calvino: Neobstoječi vitez Mihael Glavan: Ljubimca z Vošnjakove Avtorji recenzij: Tatjana Pregl Kobe, Aljaž Koprivnikar, Anja Radaljac, Katarina Mahnič


01.12.2014

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


24.11.2014

Švajncer, Lemaitre, Rahten

Janez J. Švajncer: General Rudolf Maister - zamolčano Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj Andrej Rahten: Prestolonaslednikova smrt Recenzije so napisali Alenka Juvan, Maja Žvokelj in Iztok Ilich


24.11.2014

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


17.11.2014

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


17.11.2014

Kralj, Jurca, Dodlek, Stanonik

Lado Kralj: Če delaš omleto Branka Jurca: Pot v svobodo Tone Dodlek: Potnik Marija Stanonik: Slovenska pesem v tujem škornju Recenzenti: Matej Bogataj, Marija Švajncer, Andrej Lutman, Lev Detela


10.11.2014

Podstenšek, Novi svet, Oz, Stopar

Tomo Podstenšek: Sredi pajkove mreže Sedem sodobnih japonskih pesnikov: Novi svet Amos Oz: Panter v kleti Andrej Stopar: Pax Putina Recenzenti: Simona Kopinšek, Marko Golja, Matej Bogataj, Goran Tenze


03.11.2014

Skubic, Gotthardt, Aymé, Milčinski

Andrej E. Skubic: Samo pridi nazaj Verena Gotthardt: Najdeni nič Marcel Aymé: Mož, ki je hodil skozi stene Maja Milčinski: Telo-duh v filozofsko-religijskih tradicijah Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Lev Detela, Mare Cestnik, Ana Rozman


27.10.2014

Kozin, Pages Jorda, Zorko, Franta

Tina Kozin: Šumenja Vicenç Pages Jorda: Sreča ni popolna Marko Zorko: Zapiski Gerte Kuper in Skrivni dnevnik Janeza Drnovška Franc Sever Franta: Trenutki odločitev Recenzenti: Nada Breznik, Andrej Rot, Milan Vogel, Iztok Ilich


Stran 26 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov