Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


S knjižnega trga

968 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


01.06.2015

Šarotar, Volarič, Tatarka, Riklin

Dušan Šarotar: Panorama Tinka Volarič: Krožnice večglasnih tišin Dominik Tatarka: Pleteni naslonjači Mihail Riklin: Svoboda in prepoved Recenzije so napisali Matej Bogataj, Veronika Šoster, Maja Žvokelj, Marija Švajncer


25.05.2015

S knjižnega trga

V oddaji S knjižnega trga nas danes čakajo zbirka pesmi v prozi Aleša Debeljaka Kako postati človek ter roman Kronika ptiča navijalca Harukija Murakamija in Zbornik za Ivanko Hergold v uredništvu Marije Pirjevec. Recenzije so napisali Anja Radaljac, Ana Geršak in Peter Kuhar. Redaktor Vlado Motnikar.


25.05.2015

Debeljak, Murakami, Hergold

Aleš Debeljak: Kako postati človek Haruki Murakami: Kronika ptiča navijalca ur. Marija Pirjevec: Zbornik za Ivanko Hergold Recenzije so napisali Anja Radaljac, Ana Geršak in Peter Kuhar


18.05.2015

Komelj, Levokov, Fabrio, Valentinčič

Miklavž Komelj: Noč je abstraktnejša kot n Milan Petek Levokov: Ujetniki monsuna Nedjeljko Fabrio: Urjenje v življenju Dejan Valentinčič: Slovenci v Reziji? Avtorji recenzij: Aljaž Koprivnikar, Mare Cestnik, Matej Bogataj, Iztok Ilich


18.05.2015

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


11.05.2015

Kopinšek, Saramago, Binet, Rosenfeld

Simona Kopinšek: Lom glasu José Saramago: Kameni splav Laurent Binet: HHhH Astrid Rosenfeld: Adamova zapuščina Avtorji recenzij: Marija Švajncer, Matej Bogataj, Simon Popek, Maja Žvokelj


04.05.2015

Pregelj, Šega, Vertlib, Jezernik

Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja Vanda Šega: Olupki srca Vladimir Vertlib: Nenavadni spomin Roze Mazur Božidar Jezernik: Mesto brez spomina Avtorji recenzij: Tina Kozin, Nives Kovač, Lučka Jenčič, Milan Vogel


27.04.2015

Novak, Cetin, Boétie

Boris A. Novak: Vrata nepovrata - Zemljevidi domotožja Ana Marija Cetin Lapajne: Žarek Étienne de La Boétie: Razprava o prostovoljnem suženjstvu Avtorji receznij: Nada Breznik, Marija Švajncer, Urban Tarman


20.04.2015

Vincetič, Velikić, Bobin, Cave-Ayad

Milan Vincetič: Pristave Dragan Velikić: Bonavia Christian Bobin: Ruševine neba Roderick Cave, Sara Ayad: Zgodovina knjige skozi knjige Avtorji recenzij: Marko Elsner Grošelj, Aljaž Krivec, Tadeja Krečič, Iztok Ilich


13.04.2015

Likar, Yeats, Umek, Lowe

Igor Likar: Sebi neznani William Butler Yeats: Zbrana poezija I Evelina Umek: Sidrišča spomina Keith Lowe: Podivjana celina Avtroji recenzij: Andrej Lutman, Nives Kovač, Marica Škorjanec, Simon Popek


30.03.2015

Kodrič, Jeraj, Hertmans, Svetek

Zdenko Kodrič: Nebesa cadillac Vida Jeraj: Pesmi Stefan Hertmans: Vojna in terpentin Božidar Svetek: Ustvarjanje svetlobe Recenzije so napisali Marija Švajncer, Marjan Kovačevič Beltram, Miriam Drev, Franc Križnar


23.03.2015

S knjižnega trga

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.


23.03.2015

Lainšček, Szymborska, Valetič, Gradišnik

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti Wyslawa Szymborska: Ključ Žiga Valetič: Optimisti v nebesih Branko Gradišnik: En kuža v LIzboni, da o ljudeh ne govorimo Ocene so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik, Katarina Mahnič


16.03.2015

Novak, Levokov, Mazzini, Beauvoir

Franci Novak: Podnebne spremembe Milan Petek Levokov: Slovenske pisarije Miha Mazzini: Izbrisana Simone de Beuvoir: Etika dvoumnosti Recenzenti: Gabriela Babnik, Robi Šabec, Mare Cestnik, Marija Švajncer


09.03.2015

Repar, Benech, Periš, Kramberger

Stanislava Repar: Obešanje na zvon Clément Bénech: Slovensko poletje Želimir Periš: Mučenice Nataša Kramberger: Brez zidu Recenzenti: Tatjana Pregl Kobe, Tadeja Krečič, Kristina Jurkovič, Gabriela Babnik


02.03.2015

Galloway, Gospodinov, Rouzeau, Böll

Janice Galloway: Clara Georgi Gospodinov: Fizika žalosti Valerie Rouzeau: Ne naslednjič Heinrich Böll: Kaj bo iz tega fanta? Avtorji recenzij: Lučka Jenčič, Maja Žvokelj, Marko Elsner Grošelj, Mare Cestnik


02.03.2015

S knjižnega trga

Današnja oddaja delno spremlja festival Literature sveta – Fabula 2015, slišali boste recenzije romanov dveh gostov festivala Janice Galloway Clara in Georgija Gospodinova Fizika žalosti poleg tega pa še pesniške zbirke Valerie Rouzeau Ne naslednjič in spominov Heinricha Bölla Kaj bo iz tega fanta?. Napisali so jih Lučka Jenčič, Maja Žvokelj, Marko Elsner Grošelj in Mare Cestnik. Pripravlja Vlado Motnikar.


23.02.2015

S knjižnega trga

V oddaji S knjižnega trga bomo obravnavali romana Andreja Predina Prihodnost d.o.o., izbor pesmi Tomasa Venclove Stičišče in zbirko kolumen Mihe Mazzinija Samo smeh nas lahko reši. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Aljaž Koprivnikar in Andrej Lutman. Pripravlja Vlado Motnikar.


16.02.2015

Dekleva, Sedmak, Kosmač, Šušmelj

Milan Dekleva: Benetke, zadnjič Bojan Sedmak: Zamahi med belo, rdeče Tomaž Kosmač: Sabina Jože Šušmelj: Andrej baron Winkler Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Aljaž Krivec, Andrej Lutman, Iztok Ilich


Stran 25 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov