Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.
»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«
Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.
»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«
Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:
»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«
Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:
»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«
Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.
Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.
Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:
»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«
Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:
»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«
25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.
Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.
Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.
V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.
Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.
Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.
Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.
Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.
Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.
Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.
»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«
Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.
»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«
Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.
V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.
Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.
Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.
Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.
Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.
Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.
Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih
Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomoč pri osamosvajanju Slovenije, sodelovanje in povezovanje SKGZ in SSO, zanimanje za zamejske teme in študij rojakov v Sloveniji, štipendij pa vse manj
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pri osamosvajanju Slovenije pomembno vlogo, so opozorili udeleženci okrogle mize, ki jo je ob 25-letnici samostojne Republike Slovenije pripravil generalni konzulat v Monoštru pod vodstvom dr. Borisa Jesiha.
»Moram reči, da je bila takrat podpora Slovencev v zamejstvu in po svetu ne glede na njihovo politično orientiranost ogromna.«
Predsednik takrat še zelo mlade Zveze Slovencev na Madžarskem (ustanovljena je bila leta 1990, ko so rojaki izstopili iz Demokratične zveze južnih Slovanov) je pozval madžarskega predsednika in vlado, naj pomaga in prizna Slovenijo, čeprav je Madžarska takrat oklevala, pravi Jesih.
»Delegacija porabskih Slovencev je bila junija 91’v Ljubljani in ko so se ločeno vračali na Madžarsko, so cariniki na meji pohvalili Katalin Munda Hirök, ki je v izjavi za radio pozdravila slovensko osamosvojitev.«
Sama doktorica Katalin Munda Hirök pa je prepričana, da so, kljub maloštevilnosti v primerjavi z drugimi državami, rojaki na Madžarskem naredili, vse kar so čutili, da morajo narediti:
»Učiteljica z Gornjega Senika je ponudila denar, ki so ga zbirali za otroke, za nakup sanitetnega materiala. Tudi to veliko pove.«
Rojaki v zamejstvu in po svetu so v času osamosvajanja marsikje odigrali vlogo slovenske diplomacije pojasnjuje doktor Matjaž Klemenčič:
»Dokler država ni bila priznana, seveda nismo imeli diplomacije, imeli pa smo rojake, ki so delovali v posameznih predstavništvih, ki so vodili ta predstavništva in so delovali za priznanje Republike Slovenije kot neodvisne države.«
Tako so imeli pomembno vlogo rojaki v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji, tudi Veliki Britaniji, kjer je odigral svojo vlogo, pojasnjuje dr. Klemenčič, g. Keith (Keith Charles Miles – op.p.), Britanec, ki je imel podporo tudi tam živečih rojakov. Velika Britanija je namreč imela veliko večje pomisleke glede priznanja Slovenije kot ZDA.
Ekonomist Keith Charles Miles je leta 1991 postal generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu, ki ga je ustanovila slovenska vlada, da bi britansko politiko in javnost seznanjal z dogajanjem v Sloveniji. Miles je vodil in koordiniral akcije za priznanje slovenske samostojnosti ter njeno mednarodno politično in gospodarsko uveljavitev, leta 1992 pa je postal gospodarski svetovalec Banke Slovenije ter zastopal njene interese pri Bank of England ter sodeloval pri pripravah programov promocije Slovenije v Veliki Britaniji, lahko preberemo v podatkovni zbirki Arhiva Slovenije.
Na velik pomen slovenskih finančnih ustanov v zamejstvu je na okrogli mizi v Monoštru opozoril zgodovinar Janez Stergar, tesno povezan z rojaki v zamejstvu tudi kot sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja, kjer je bil zaposlen do upokojitve, in kot dolgoletni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Prepričan je, da v domovini premalo poznamo in cenimo prispevek rojakov iz zamejstva in sveta pri nastanku samostojne države. Kar je po svoje, je povedal Silvi Eöry, tudi razumljivo:
»Prizadevanja in pomoč pri osamosvajanju so bila pogosto javnosti prikrita, potekala so na medosebni in meddruštveni ravni.«
Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji sta bili razviti v zahodnem demokratičnem sistemu s tradicijo civilne družbe. Ta je v marsičem, kar velja še danes, nadomestila nekatere funkcije, ki jo za matične narode opravljajo državni organi, zavodi in inštituti. Organiziranost je bila neskončno pestra, tako kot pomoč pri osamosvajanju Slovenije, od krvodajalstva do finančnih ustanov, pravi Stergar:
»Slovenska osamosvojitev bi bila zelo ogrožena, če ne bi imeli v času blokade in največje zaostritve, ko so bili mednarodni finančni tokovi prekinjeni, svojih bančnih institucij na Tržaškem in Goriškem.«
25-letnico samostojne Slovenije so v prostorih generalnega konzulata v Monoštru zaznamovali tudi z razstavo »Motivi iz Porabja«fotografa Andreja Blatnika, ki po besedah generalnega konzula dokazuje, da sta Porabje in Slovenija povezana.
Krovni organizaciji civilne družbe Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stopata na pot potrebnega sodelovanja in dogovarjanja. Skupno delo naj bi olajšalo številne načrte v korist celotne narodne skupnosti, ki je pomembna soustvarjalka dobrososedskih odnosov med Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo.
Prva moža obeh krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) s sodelavci sta novinarje povabila za skupno mizo, kar se v preteklosti ni dogajalo, in med drugim napovedala ustanovitev več delovnih skupin za posamezna tematska področja od šolstva, medijev, založništva, kulture in športa ter glasbenega izobraževanja, v tokratni oddaji poroča Mirjam Muženič.
V Novi Gorici pa je potekalo 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Oba sta bila po srečanju zadovoljna, saj so odnosi, kot sta ugotovila, dobri, sodelovanje pa se krepi.
Na bilateralnem srečanju je minister Erjavec, kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, posebej poudaril pričakovanje, da bo dežela FJK zagotovila polno uresničitev zaščitnih določb za tam živečo slovensko narodno skupnost.
Vida Forčič, Andrejka Žejn, Karen Ulian in Miša Glišič so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene s priznanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in vpliv slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem, pesmi Ljubke Šorli ter primerjale deli Angel pozabe (Maja Haderlap) in Še vedno vihar (Peter Handke). Kaj so ugotovile, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Za mlade s Hrvaške je bil študij v Sloveniji zanimiv še v času skupne države, v oddaji ugotavlja Marjana Mirković, in tako je ostalo tudi po osamosvojitvi obeh držav. Potomci slovenskega rodu so za študij v Sloveniji že pred dobrimi dvajsetimi leti dobili možnost pridobitve štipendije za zamejce, ki je za mlade več kot dobrodošla.
Kot ugotavljajo v društvu Bazovica na Reki je zanimanje za študij v Sloveniji spodbudilo tudi učenje slovenščine: sprva je to potekalo le v okviru dopolnilnega pouka, v zadnjih letih pa organizirajo tudi druge, celoletne, polletne in intenzivne tečaje Govorimo slovensko, za srednješolce (in druge zainteresirane), ki se želijo izobraževati (ali zaposliti) v Sloveniji.
Po neuradnih podatkih v Sloveniji študira okrog sedemsto mladih s Hrvaške, v obratni smeri pa je zanimanja manj, na hrvaških univerzah se šola manj kot sto slovenskih študentov.
Med razlogi za vpis na slovenske univerze, večinoma ljubljansko, mladi pogosto omenjajo dobro organizacijo, razmere za študij in uvrstitev univerze v Ljubljani med petsto najboljših na svetu. Pri potomcih slovenskega rodu odločitvi botruje tudi navezanost na Slovenijo, marsikomu od njih pa je študij v veliki meri omogočila ravno štipendija.
Siniša Faraguna je na Reki končal srednjo veterinarsko šolo, prakso je opravljal v Mariboru in Celju, kamor je hodil na počitnice. Nadaljevanje študija v Ljubljani pa je bil zanj naravni izbor, pravi.
»Sem čisto navdušen nad Ljubljano. Za študente je Ljubljana idealna. Življenje, pogoji, prehrana, družba. Vse skupaj. Sem zelo, zelo zadovoljen in bi v vsakem primeru vsakemu svetoval študij v Ljubljani.«
Štipendija za Slovence v zamejstvu, ki jo je prejemal, mu je, pravi, zelo pomagala, saj je njegova mama samohranilka. Poleg študija pa je tudi delal, saj se je moral znajti sam. Tako je opravil prasko in ob tem zaslužil denar za bivanje in hrano.
»Moramo se čim prej navaditi, postati samostojni. Življenje ni enostavno, je kruto in čim prej se navadimo na to, toliko bolje za nas.«
Med letošnjimi reškimi maturanti, ki se odpravljajo na študij v Ljubljano in bodo zaprosili za štipendijo, sta tudi Natko Štiglić, ki se po končani srednji glasbeni šoli pripravlja za vpis na akademijo za glasbo, kjer bo študiral kitaro, in Andreja Štemberger, ki bo po z odliko končani srednji trgovski in tekstilni šoli nadaljevala izobraževanje na področju modnega oblikovanja; za to je pred kratkim prejela tudi državno priznanje. Prepričana je, da ji šolanje v Sloveniji zagotavlja boljšo izobrazbo.
V času varčevanja je tudi štipendij vse manj in pogoji so strožji: posebna ovira za prosilce je zahteva po večletni aktivni udeležbi v ljubiteljskem delovanju v slovenskem društvu, to pa izpolnjujejo le redki izmed njih.
Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto podeli nekaj deset štipendij za študij v Sloveniji rojakom iz sosednjih držav in sveta. Lani je bil razpis nekoliko spremenjen, denarja je bilo manj in posledično je bilo tudi več zavrnjenih kandidatov.
Kot pojasnjuje Katja Cankar, na skladu zadolžena prav za štipendije Slovencev v zamejstvu in po svetu, je lani prvič za to štipendijo zaprosilo 68 kandidatk in kandidatov, odobrili so jo 32. Zaradi manj denarja so jih namreč morali rangirati in jih dobro polovico tudi zavrniti.
Med novimi štipendisti jih je tudi tokrat največ iz Italije, 20, 4 so s Hrvaške, po 2 iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Argentine, Črne Gore, Madžarske in Srbije. Zaradi premajhnega števila točk je bilo zavrnjenih 32 mladih rojakov iz Italije, 3 s Hrvaške in eden iz Makedonije. Zaradi neizpolnjevanja pogojev pa 4 s Hrvaške ter po eden iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Italije.
Število štipendistov je zadnjih nekaj let naraščalo, letos pa prvič upadlo. Še lani je bilo 194 štipendistov, rojakov iz zamejstva in sveta, leto prej 184, v študijskem letu 2012/13 jih je bilo 172. V tem študijem letu (2015/16) pa 162. Da je padec precejšen, se strinja tudi Katja Cankar.
Krepko pa se je zmanjšala tudi vsota, namenjena za te štipendije. Potem, ko je bilo v študijskem letu 2011/12 za namenjenih pol milijona evrov, leto pozneje 550.000 in še leto pozneje 600.000, se je lani znesek zmanjšal na 430.000 evrov.
Sprememb na tem področju verjetno ni pričakovati, saj je bila zakonodaja, ki ureja to področje, dopolnjena leta 2014, kljub temu pa Katja Cankar s sklada za razvoj kadrov in štipendiranje mladim svetuje, naj ne obupajo. Naj skušajo izboljšati ocene in biti še bolj aktivni v slovenskih zamejskih društvih
Več o tem pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
Neveljaven email naslov