Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprta reška enota Inštituta za narodnostna vprašanja, z mladimi rojakinjami iz FJK, o kulturno zgodovinskem vodniku Popotnik po Zilji in Porabju na starih slikah
V Slovenskem domu Bazovica so 15.3.2017 slovesno odprli enoto Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot se za raziskovalce spodobi, je dan pozneje sledila še znanstvena konferenca z naslovom Raziskovanje slovenstva na Hrvaškem: včeraj, danes, jutri, posvečena letošnjemu jubileju – sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Uvodnemu predavanju znanstvene svetnice z Inštituta za narodnostna vprašanja doktorice Vere Kržišnik-Bukić je sledilo enajst sodelujočih avtorjev iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Udeleženci posveta so, kot poroča Marjana Mirković, največ pozornosti namenili učenju slovenskega jezika, predvsem v hrvaškem javnem šolstvu.
V Varaždinski županiji pouk poteka kot izbirni predmet na Drugi gimnaziji v Varaždinu, po modelu C, na podlagi manjšinske zakonodaje, in v dvanajstih osnovnih šolah, kjer je četrto šolsko leto na urniku kot obšolska dejavnost, poučujejo pa učiteljice iz Slovenije. Oba modela je preučevala doktorica Mojca Medvešek z Inštituta za narodnostna vprašanja. Zanimalo jo je, kdo se uči slovenski jezik, zakaj in kakšne so perspektive teh učencev. Anketa je pokazala, da je raba slovenščine v družini zelo okrnjena, prenosa znanja pa tako rekoč ni, zato šola težko nadomesti ta primanjkljaj, je pokazala raziskava, pravi dr. Medvešček:
“Je pa šola vsekakor pomemben dejavnik. Jezik s tem pridobi na ugledu v lokalnem okolju, pri večinskem prebivalstvu. Še posebej pa je pozitivno, da se v osnovnih šolah v Varaždinski županiji slovenski jezik učijo tudi neslovenski torej hrvaški učenci, ker s tem nastajajo povezave med obema skupnostima.”
Prednost pouka slovenskega jezika kot obšolske dejavnosti je, da ga poučujejo učiteljice, ki prihajajo iz Slovenije, iz obmejnih slovenskih šol. Pomembno je, da otroci obiskujejo Slovenijo, vzpostavljajo se vezi med učenci, učitelji in šolami, ugotavlja dr. Medvešček, prepričana, da bi bilo ustrezneje, če bi namesto projektnega financiranja iz Slovenije pouk slovenščine postal izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema:
“Morda bi ga lahko učile tudi učiteljice iz Slovenije. To bi se dalo urediti, če je interes.”
Eden od raziskovalcev, ki je svoje delo predstavil na znanstveni konferenci, je bil tudi doktor Filip Škiljan z zagrebškega Inštituta za migracije in narodnosti. Med drugim je avtor dveh zbornikov, ki sta izšla v založbi društva Nagelj iz Varaždina: leta 2015 o Slovencih v Varaždinski in lani v Krapinsko-zagorski županiji, kjer tudi živi, zato mu je ta tema blizu, pravi:
“Čutil sem tudi dolžnost, da poskusim obravnavati narodno manjšino, ki je pravzaprav najbolj navzoča v naši županiji in enako velja tudi za Varaždinsko županijo. .. Lotil sem se teme, ki doslej pravzaprav ni bila obravnavana, kljub stoletnim vezem med Hrvati in Slovenci na tem območju.”
Dr. Filip Škiljan je na posvetu predstavil zadnjo raziskavo z naslovom Slovenci ob Sotli in na območju Zaprešića, kjer so bile vezi med Slovenci in Hrvati prav tako zelo močne, tudi zaradi stoletij bivanja v skupni državi.
Vir raziskave so bile matične knjige umrlih in poročne knjige, v katerih je našel podatke o mešanih zakonih, poreklu ljudi in njihove poklice, saj so se pogosto priselili prav zaradi svojega poklica. To so bili ekonomi na grofovskih posestvih, čuvaji na železnici, služkinje v tamkajšnjih dvorcih, bili pa so tudi učitelji, krčmarji in berači.
V zadnjih dveh desetletjih je viden vpliv meje, predvsem na mlajšo generacijo, poudarja dr. Filip Škiljan:
“Predvsem mlajše generacije niso več skupaj in ni več toliko mešanih zakonov, toda prepričan sem, da se bodo po ukinitvi Schengena ti odnosi znova okrepili. Denimo srednje in starejše generacije nadaljujejo s komunikacijo in govorijo jezik, ki je pravzaprav skupen na obmejnem območju, medtem ko mlajše generacije bolj govorijo knjižni jezik, Slovenci in Hrvati, in tako skupnost, ki je prej obstajala, izginja.”
Več o znanstveni konferenci raziskovanju slovenstva na Hrvaškem, lahko slišite v tokratni oddaji, tudi o ugotovitvah Katarine Pajnič, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge preučevala strukturo in položaj Slovencev na Hrvaškem, zdaj pa živi v Celovcu. Prepričana je, da bi morala slovenska narodna skupnost v svoje delovanje pritegniti tudi uspešne gospodarstvenike in visoko izobražene ljudi. Prav tu se, ocenjuje, še skrivajo rezerve.
Tržaška Slovenka Neža Kravos, absolventka arhitekture na ljubljanski univerzi, je predsednica društva MOSP – Mladi v odkrivanju skupnih poti- in ena dejavnejših rojakinj mlajše generacije iz Furlanije Julijske krajine. Konec februarja je društvo, ki je, kot pravi, eno redkih mladinskih društev s področja kulture v Trstu, skupaj z združenjem YEN pripravilo seminar Training architects -Trenirajmo arhitekte.
YEN je organizacija, ki povezuje mlade pripadnike narodnih skupnosti z vse Evrope in se zavzema za pravice manjšin, večkulturnost in večjezičnost. Njen glavni cilj je osveščanje in spodbujanje mladih k aktivnemu delovanju znotraj lastnih manjšin. V YEN je včlanjenih 40 mladinskih manjšinskih organizacij, med katerimi je tudi tržaško društvo MOSP, ki predstavlja slovensko manjšino v Italiji.
Na celotedenskem seminarju je sodelovalo več deset mladih iz različnih držav in bilo je, pripoveduje v oddaji Neža Kravos, zelo poučno. Izmenjali so si izkušnje o manjšinskem delovanju, več večjezičnosti in večkulturnosti in spoznali nove metode na področju delovanja manjšinskih skupnosti, ki so usmerjene v praktično delovanje.
Prav to je, ugotavlja, v Italiji velik problem, saj delo temelji večinoma na teoretičnem raziskovanju in delovanju, manj pa na vključevanju teoretičnih ugotovitev v prakso:
“Tega pri nas primanjkuje, ker se na takem področju bolj ukvarjamo s teorijo, organiziramo predavanja, ne damo pa dela ljudem v roke in jih dejansko postavimo pred realne situacije.”
Kakšna pa je realnost mladih pripadnikov manjšin?
Prav YEN-ov seminar je dal Neži Kravos nov pogled na dejanske razmere. Izkazalo se je namreč, da so razmere za slovensko narodno skupnost v Italiji zelo dobre v primerjavi z drugimi manjšinami po Evropi:
“Večina izmed nas se verjetno tega sploh ne zaveda, živimo malo pasivno, v nekih starih kalupih in se ne trudimo, da bi kaj spremenili, izboljšali. Smo zelo privilegirana manjšina, ker imamo veliko slovenskih ustanov, slovensko šolstvo, to da imamo slovenski radio in televizijo, imamo slovenske časopise, je velika prednost. Drugi udeleženci seminarja so bili nad tem skoraj fascinirani, česar nisem pričakovala. Je pa res, da smo mogoče ujeti v stare kalupe. Mladi nimamo dovolj prostora za razvoj. Marsikoga te razmere odvračajo od samega delovanja za manjšino in aktivnega sodelovanja.”
Neža Kravos se strinja, da je premalo mladih politično aktivnih Slovencev, saj jih tudi sama ne pozna veliko. Običajno so vedno ista imena, isti ljudje. Ima pa glede tega deljeno mnenje.
“Po eni strani se zelo čuti potreba, da bi nas bolj vključili v delovanje celotne manjšine. Čuti se, da ni enega, jasnega načrta in da je to prepuščeno predvsem posameznim manjšim ustanovam, ki se vsekakor trudijo. Ni pa sistemskega vključevanja novih kadrov. Po drugi strani se zavedam, da je težko pritegniti našo pozornost…”
Sicer pa so slovenske organizacije odprte do vseh njihovih pobud in jih vedno sprejmejo odprtih rok, pravi Neža Kravos, ki tako kot veliko mladih Slovencev iz Italije študira v Ljubljani. Priznava, da večina ob prihodu iz Trsta v Ljubljano doživi kulturni šok, ki pa mine, čeprav sama teh težav, ker je mama Ljubljančanka, ni imela.
Se pa Ljubljana in Trst zelo razlikujeta, ugotavlja. V Ljubljano ljudje samo prihajajo, bodisi da gre za študente, zaposlene ali poleti turiste, v Trstu pa ljudje živijo. Absolventke arhitekture ni strah prihodnosti, saj vidi veliko različnih možnosti in ničesar ne izključuje. Čez deset let bo mogoče arhitektka v Trstu, dejavna v eni od krovnih organizacij, ali pa pa bo živela kje drugje, mogoče celo v Ljubljani.
Daljšemu pogovoru z Nežo Kravos lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih.
Gostimo tudi Matejo Jarc in Nino Pahor, članici dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela, ki žanje uspehe na festivalih in dobiva nagrade na pomembnih mednarodnih zborovskih tekmovanjih.
25-člansko skupino druži prijateljstvo ter ljubezen do glasbe in petja, zborovsko petje pa ima pri Slovencih v Italiji tako ali tako bogato in dolgo tradicijo, pojasnjujeta sogovornici, ki študirata v Ljubljani in sta dejavni tudi v drugih glasbenih skupinah oziroma zborih.
“Ste že bili na Zilji? Poznate njene loge in planine, moč in veličastnost ziljskih konj, vasi in prebivalcev, njihov iskriv jezik, šege in navade, kulturno delovanje, so vam znani seniki in mogočne domačije, manjše kajže,.. “
Tako vas v Ziljsko dolino vabila Uši Sereinig in Polona Sketelj, avtorici kulturno zgodovinskega vodnika, ki je izšel v sodelovanju Inštituta Urbana Jarnika in Celovške Mohorjeve. Etnologinji sta v okviru svojega terenskega raziskovanja
zbrali podatke o življenju ob Zilji, šegah in navadah, jeziku in kulturnem ustvarjanju ter predstavili tudi znamenite Ziljane od Matije Majar-Ziljskega do Marije Bartaloth.
Zakaj Zilja?
Koroška Slovenka iz Šentjakoba v Rožu Uši Sereinig, ki je na Dunaju in v Ljubljani študirala neevropsko etnologijo in slovenščino, je raziskovalka na slovenskem Narodopisnem inštitutu Urban Jarnik, poimenovanem po še enem znamenitem Ziljanu. V Zilji je odkrila svojo neznano deželo, je zapisano v predstavitvi v vodniku.
“Povsem me je prevzela pokrajina. Najbolj pa me je prizadelo aktualno stanje slovenščine, ki je zelo nazadovala, čeprav so se zanjo s polno paro borili posamezniki, kot naprimer zelo znani Matija Majer-Ziljski, in nato z organizirano prosvetno dejavnostjo. Tudi na gospodarskem področju so skušali doseči neodvisnost od nemškega kapitala zato so ustanavljali hranilnice in posojilnice.”
Kako pa bi avtorici predstavili Ziljo nekomu, ki je ne pozna?
Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat posvetimo tudi ohranjanju običajev v Porabju prek starih slik.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odprta reška enota Inštituta za narodnostna vprašanja, z mladimi rojakinjami iz FJK, o kulturno zgodovinskem vodniku Popotnik po Zilji in Porabju na starih slikah
V Slovenskem domu Bazovica so 15.3.2017 slovesno odprli enoto Inštituta za narodnostna vprašanja. Kot se za raziskovalce spodobi, je dan pozneje sledila še znanstvena konferenca z naslovom Raziskovanje slovenstva na Hrvaškem: včeraj, danes, jutri, posvečena letošnjemu jubileju – sedemdesetletnici delovanja društva Bazovica.
Uvodnemu predavanju znanstvene svetnice z Inštituta za narodnostna vprašanja doktorice Vere Kržišnik-Bukić je sledilo enajst sodelujočih avtorjev iz Avstrije, Italije, Slovenije in Hrvaške. Udeleženci posveta so, kot poroča Marjana Mirković, največ pozornosti namenili učenju slovenskega jezika, predvsem v hrvaškem javnem šolstvu.
V Varaždinski županiji pouk poteka kot izbirni predmet na Drugi gimnaziji v Varaždinu, po modelu C, na podlagi manjšinske zakonodaje, in v dvanajstih osnovnih šolah, kjer je četrto šolsko leto na urniku kot obšolska dejavnost, poučujejo pa učiteljice iz Slovenije. Oba modela je preučevala doktorica Mojca Medvešek z Inštituta za narodnostna vprašanja. Zanimalo jo je, kdo se uči slovenski jezik, zakaj in kakšne so perspektive teh učencev. Anketa je pokazala, da je raba slovenščine v družini zelo okrnjena, prenosa znanja pa tako rekoč ni, zato šola težko nadomesti ta primanjkljaj, je pokazala raziskava, pravi dr. Medvešček:
“Je pa šola vsekakor pomemben dejavnik. Jezik s tem pridobi na ugledu v lokalnem okolju, pri večinskem prebivalstvu. Še posebej pa je pozitivno, da se v osnovnih šolah v Varaždinski županiji slovenski jezik učijo tudi neslovenski torej hrvaški učenci, ker s tem nastajajo povezave med obema skupnostima.”
Prednost pouka slovenskega jezika kot obšolske dejavnosti je, da ga poučujejo učiteljice, ki prihajajo iz Slovenije, iz obmejnih slovenskih šol. Pomembno je, da otroci obiskujejo Slovenijo, vzpostavljajo se vezi med učenci, učitelji in šolami, ugotavlja dr. Medvešček, prepričana, da bi bilo ustrezneje, če bi namesto projektnega financiranja iz Slovenije pouk slovenščine postal izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema:
“Morda bi ga lahko učile tudi učiteljice iz Slovenije. To bi se dalo urediti, če je interes.”
Eden od raziskovalcev, ki je svoje delo predstavil na znanstveni konferenci, je bil tudi doktor Filip Škiljan z zagrebškega Inštituta za migracije in narodnosti. Med drugim je avtor dveh zbornikov, ki sta izšla v založbi društva Nagelj iz Varaždina: leta 2015 o Slovencih v Varaždinski in lani v Krapinsko-zagorski županiji, kjer tudi živi, zato mu je ta tema blizu, pravi:
“Čutil sem tudi dolžnost, da poskusim obravnavati narodno manjšino, ki je pravzaprav najbolj navzoča v naši županiji in enako velja tudi za Varaždinsko županijo. .. Lotil sem se teme, ki doslej pravzaprav ni bila obravnavana, kljub stoletnim vezem med Hrvati in Slovenci na tem območju.”
Dr. Filip Škiljan je na posvetu predstavil zadnjo raziskavo z naslovom Slovenci ob Sotli in na območju Zaprešića, kjer so bile vezi med Slovenci in Hrvati prav tako zelo močne, tudi zaradi stoletij bivanja v skupni državi.
Vir raziskave so bile matične knjige umrlih in poročne knjige, v katerih je našel podatke o mešanih zakonih, poreklu ljudi in njihove poklice, saj so se pogosto priselili prav zaradi svojega poklica. To so bili ekonomi na grofovskih posestvih, čuvaji na železnici, služkinje v tamkajšnjih dvorcih, bili pa so tudi učitelji, krčmarji in berači.
V zadnjih dveh desetletjih je viden vpliv meje, predvsem na mlajšo generacijo, poudarja dr. Filip Škiljan:
“Predvsem mlajše generacije niso več skupaj in ni več toliko mešanih zakonov, toda prepričan sem, da se bodo po ukinitvi Schengena ti odnosi znova okrepili. Denimo srednje in starejše generacije nadaljujejo s komunikacijo in govorijo jezik, ki je pravzaprav skupen na obmejnem območju, medtem ko mlajše generacije bolj govorijo knjižni jezik, Slovenci in Hrvati, in tako skupnost, ki je prej obstajala, izginja.”
Več o znanstveni konferenci raziskovanju slovenstva na Hrvaškem, lahko slišite v tokratni oddaji, tudi o ugotovitvah Katarine Pajnič, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge preučevala strukturo in položaj Slovencev na Hrvaškem, zdaj pa živi v Celovcu. Prepričana je, da bi morala slovenska narodna skupnost v svoje delovanje pritegniti tudi uspešne gospodarstvenike in visoko izobražene ljudi. Prav tu se, ocenjuje, še skrivajo rezerve.
Tržaška Slovenka Neža Kravos, absolventka arhitekture na ljubljanski univerzi, je predsednica društva MOSP – Mladi v odkrivanju skupnih poti- in ena dejavnejših rojakinj mlajše generacije iz Furlanije Julijske krajine. Konec februarja je društvo, ki je, kot pravi, eno redkih mladinskih društev s področja kulture v Trstu, skupaj z združenjem YEN pripravilo seminar Training architects -Trenirajmo arhitekte.
YEN je organizacija, ki povezuje mlade pripadnike narodnih skupnosti z vse Evrope in se zavzema za pravice manjšin, večkulturnost in večjezičnost. Njen glavni cilj je osveščanje in spodbujanje mladih k aktivnemu delovanju znotraj lastnih manjšin. V YEN je včlanjenih 40 mladinskih manjšinskih organizacij, med katerimi je tudi tržaško društvo MOSP, ki predstavlja slovensko manjšino v Italiji.
Na celotedenskem seminarju je sodelovalo več deset mladih iz različnih držav in bilo je, pripoveduje v oddaji Neža Kravos, zelo poučno. Izmenjali so si izkušnje o manjšinskem delovanju, več večjezičnosti in večkulturnosti in spoznali nove metode na področju delovanja manjšinskih skupnosti, ki so usmerjene v praktično delovanje.
Prav to je, ugotavlja, v Italiji velik problem, saj delo temelji večinoma na teoretičnem raziskovanju in delovanju, manj pa na vključevanju teoretičnih ugotovitev v prakso:
“Tega pri nas primanjkuje, ker se na takem področju bolj ukvarjamo s teorijo, organiziramo predavanja, ne damo pa dela ljudem v roke in jih dejansko postavimo pred realne situacije.”
Kakšna pa je realnost mladih pripadnikov manjšin?
Prav YEN-ov seminar je dal Neži Kravos nov pogled na dejanske razmere. Izkazalo se je namreč, da so razmere za slovensko narodno skupnost v Italiji zelo dobre v primerjavi z drugimi manjšinami po Evropi:
“Večina izmed nas se verjetno tega sploh ne zaveda, živimo malo pasivno, v nekih starih kalupih in se ne trudimo, da bi kaj spremenili, izboljšali. Smo zelo privilegirana manjšina, ker imamo veliko slovenskih ustanov, slovensko šolstvo, to da imamo slovenski radio in televizijo, imamo slovenske časopise, je velika prednost. Drugi udeleženci seminarja so bili nad tem skoraj fascinirani, česar nisem pričakovala. Je pa res, da smo mogoče ujeti v stare kalupe. Mladi nimamo dovolj prostora za razvoj. Marsikoga te razmere odvračajo od samega delovanja za manjšino in aktivnega sodelovanja.”
Neža Kravos se strinja, da je premalo mladih politično aktivnih Slovencev, saj jih tudi sama ne pozna veliko. Običajno so vedno ista imena, isti ljudje. Ima pa glede tega deljeno mnenje.
“Po eni strani se zelo čuti potreba, da bi nas bolj vključili v delovanje celotne manjšine. Čuti se, da ni enega, jasnega načrta in da je to prepuščeno predvsem posameznim manjšim ustanovam, ki se vsekakor trudijo. Ni pa sistemskega vključevanja novih kadrov. Po drugi strani se zavedam, da je težko pritegniti našo pozornost…”
Sicer pa so slovenske organizacije odprte do vseh njihovih pobud in jih vedno sprejmejo odprtih rok, pravi Neža Kravos, ki tako kot veliko mladih Slovencev iz Italije študira v Ljubljani. Priznava, da večina ob prihodu iz Trsta v Ljubljano doživi kulturni šok, ki pa mine, čeprav sama teh težav, ker je mama Ljubljančanka, ni imela.
Se pa Ljubljana in Trst zelo razlikujeta, ugotavlja. V Ljubljano ljudje samo prihajajo, bodisi da gre za študente, zaposlene ali poleti turiste, v Trstu pa ljudje živijo. Absolventke arhitekture ni strah prihodnosti, saj vidi veliko različnih možnosti in ničesar ne izključuje. Čez deset let bo mogoče arhitektka v Trstu, dejavna v eni od krovnih organizacij, ali pa pa bo živela kje drugje, mogoče celo v Ljubljani.
Daljšemu pogovoru z Nežo Kravos lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih.
Gostimo tudi Matejo Jarc in Nino Pahor, članici dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha svetega Mihaela, ki žanje uspehe na festivalih in dobiva nagrade na pomembnih mednarodnih zborovskih tekmovanjih.
25-člansko skupino druži prijateljstvo ter ljubezen do glasbe in petja, zborovsko petje pa ima pri Slovencih v Italiji tako ali tako bogato in dolgo tradicijo, pojasnjujeta sogovornici, ki študirata v Ljubljani in sta dejavni tudi v drugih glasbenih skupinah oziroma zborih.
“Ste že bili na Zilji? Poznate njene loge in planine, moč in veličastnost ziljskih konj, vasi in prebivalcev, njihov iskriv jezik, šege in navade, kulturno delovanje, so vam znani seniki in mogočne domačije, manjše kajže,.. “
Tako vas v Ziljsko dolino vabila Uši Sereinig in Polona Sketelj, avtorici kulturno zgodovinskega vodnika, ki je izšel v sodelovanju Inštituta Urbana Jarnika in Celovške Mohorjeve. Etnologinji sta v okviru svojega terenskega raziskovanja
zbrali podatke o življenju ob Zilji, šegah in navadah, jeziku in kulturnem ustvarjanju ter predstavili tudi znamenite Ziljane od Matije Majar-Ziljskega do Marije Bartaloth.
Zakaj Zilja?
Koroška Slovenka iz Šentjakoba v Rožu Uši Sereinig, ki je na Dunaju in v Ljubljani študirala neevropsko etnologijo in slovenščino, je raziskovalka na slovenskem Narodopisnem inštitutu Urban Jarnik, poimenovanem po še enem znamenitem Ziljanu. V Zilji je odkrila svojo neznano deželo, je zapisano v predstavitvi v vodniku.
“Povsem me je prevzela pokrajina. Najbolj pa me je prizadelo aktualno stanje slovenščine, ki je zelo nazadovala, čeprav so se zanjo s polno paro borili posamezniki, kot naprimer zelo znani Matija Majer-Ziljski, in nato z organizirano prosvetno dejavnostjo. Tudi na gospodarskem področju so skušali doseči neodvisnost od nemškega kapitala zato so ustanavljali hranilnice in posojilnice.”
Kako pa bi avtorici predstavili Ziljo nekomu, ki je ne pozna?
Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat posvetimo tudi ohranjanju običajev v Porabju prek starih slik.
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
Neveljaven email naslov
