Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od pozivov za zaščito slovenskih časopisov v Rimu, prek kmetijstva v Porabja in na avstrijskem Koroškem do pouka slovenščine v Varaždinski županiji
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Bo državna podpora ostala?
Kot ugotavlja rimski dopisnik Rtv Slovenija Janko Petrovec, je že dolgo znano, da Gibanje petih zvezd nasprotuje javnemu financiranju tiskanih medijev.
»Po svojih družbenih omrežjih izvaja pogoste trolovske napade na kritične komentatorje, zlasti v velikih vsedržavnih časopisih. V tem smislu tudi napoved ukinitve državnih podpor tisku mnogi berejo predvsem kot maščevanje za kritično držo do politike Gibanja petih zvezd.«
Ukinitev podpor bi prizadela predvsem male časopise, lokalne časopise, glasila občin in seveda – manjšinske časopise, kot je tirolski Dolomiten ali slovenski Primorski dnevnik, pa seveda slovenska tednika Novi glas in Novi Matajur. Slovenski časopisi se sicer delno financirajo iz zaščitnega, iz naslova subvencij za tisk pa prihaja okoli 3 milijone evrov letno. To je pomemben denar, brez katerega bi slovenski časopisi v FJK lahko zaprli vrata.
Toda dogajanje zadnjih tednov je nakazovalo, da bo Gibanje petih zvezd moralo popustiti, saj so kritike prihajale od povsod: ne samo iz opozicijskih vrst, ampak celo od vladne partnerice in iz dela v Gibanju samem.
Predsednik Italije Sergio Mattarella se je med obiskom na Južnem Tirolskem zavzel za politiko podpore svobodi tiska in za dosledno zaščito jezikovnih manjšin. Premier Giuseppe Conte je na vprašanje Janka Petrovca na srečanju s tujimi dopisniki v Rimu 22. 10.2018 potrdil, da njegova vlada misli resno z odpravo subvencij tisku, a hkrati zagotovil, da bo zakon upošteval izjeme in da bo varoval stopnjo zaščite jezikovnih manjšin.
»Proti ukrepu se je dvignila vsa opozicija, zlasti leva: slovenska senatorka Tatjana Rojc je mobilizirala svoje politične zaveznike in celo osebno pisala predsedniku Mattarelli. Za zaščito slovenskega tiska – in torej za ohranitev subvencij – pa se je nenazadnje opredelila tudi vladna Liga – zlasti preko izjav predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki zagovarja obstoječo ureditev.«
Vprašanje financiranja manjšinskih časopisov je v okviru obiska v Rimu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Skoraj sočasno sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, v Rimu srečala z vodjo senatorjev Gibanja petih zvezd Stefanom Patuanellijem, ki je Tržačan in torej pozna manjšino.
Patuanelli se je v izjavi za Primorski dnevnik zavzel, da ukrep krčenja podpor tisku – ki ga podpira tudi on, ne bi smel škodovati jezikovnim manjšinam. Gibanje petih zvezd naj bi zato preučevalo dve možni rešitvi iz nastale zadrege. Prva predvideva uvedbo državnega sklada za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev. Po drugi pa naj bi državne podpore za Primorski dnevnik ter tednika Novi glas in Novi Matajur črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov, je poročal Janko Petrovec.
In kdaj bi lahko bila znana dokončna odločitev?
»Po dosedanji praksi vladne naveze – v zadnjem trenutku. Sporni proračunski zakon za prihodnje leto je zdaj v parlamentarni razpravi. Zaradi dobro znane grožnje z evropskimi sankcijami zaradi previsokega načrtovanega primanjkljaja bo zakon med razpravo deležen številnih popravkov, saj so pogajanja z Brusljem v teku. Spremembe bodo vnašali preko poslanskih pobud – a za večino predlaganih sprememb bo stala vlada. Verjetno tudi pri dokončni obliki ukrepa o ukinjanju državnih prispevkov tisku.«
Bi lahko bili pritiski uspešni?
Gibanje petih zvezd je sporno poslansko dopolnilo umaknilo. Italijanska vlada pa bo zdaj, po poročanju Primorskega dnevnika, med obravnavo državnega proračuna v senatu vložila svoj predlog glede javnih prispevkov časopisom.
Kot je napovedal vladni sekretar za založništvo in vidni predstavnik Gibanja 5 zvezd Vito Crimi, je treba postopno znižati javne podpore časopisom in urediti sektor njihovih prodajaln oziroma trafik. Prepričan pa je tudi, da se bo senat odločil za krčenje direktnih javnih prispevkov časopisom.
Dogajanje bomo seveda še naprej spremljali tudi v Sotočjih. Senatorka Tatjana Rojc in njeni parlamentarni kolegi iz južnotirolskih in valdostanskih strank so namreč za 13. december napovedali veliko protestno akcijo v parlamentu.
Rojake v Porabju je 30. 11.2018 obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je življenje Slovencev v sosednjih državah spoznavala že kot državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Predstavniki porabskih Slovencev so ministrici med drugim predstavili zelo pomemben razvojni program za prihodnje obdobje. Da je dokument izjemnega pomena, se je v pogovoru Silvo Eöry. strinjala tudi ministrica. Poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj predvideva tudi zelo konkretne ukrepe.
»V njem so konkretni projekti za nadaljnji razvoj, opredeljeni so tudi viri, s katerimi bi se lahko ti projekti financirali.«
Da bo razvojni program, ki so ga čakali več let, izboljšal življenje v Porabju, je prepričana zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Projektu, ki ga je pripravila Državna slovenska samouprava ob pomoči izkušenega svetovalnega podjetja, je naklonjena tudi madžarska vlada.
»Mislim, da, če se začne program uresničevati, bo naša pot lažja. Začel se bo konkreten gospodarski razvoj. Seveda računamo na podporo madžarske vlade, ki je pripravljena tudi finančno vložiti v razvoj te pokrajine. Seveda pa smo prepričani, da se bo odzvala tudi matična država s finančno pomočjo in da bomo ob tem izkoristili tudi možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva.«
Pa ta program podpira tudi Slovenija? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pojasnjuje:
»Gotovo je (program) izjemnega pomena tudi za Slovenijo, ki si želi pri tem pomagati, sodelovati in na ta način omogočiti slovenski narodni skupnosti pogoje, da bodo tudi mlajše generacije ostale v slovenskem Porabju.«
Ministrica se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v prihodnji finančni perspektivi EU, po vzoru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v tem finančnem obdobju., na področju čezmejnih projektov.
Koroška Slovenka Olga Voglauer je svetovalka pri Kmečki izobraževalni skupnosti (KIS), organizaciji, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali tudi z zbornikom Naše kmetije, v katerem so predstavljene kmetije, izbor iz desetih let izhajanja Kmečkega koledarja. Zasluge zanj ima prav naša sogovornica, ki si je pred desetletjem, ko se je pridružila KIS, za cilj zastavila tudi izdajo tega koledarja, v katerem se predstavljajo koroške slovenske kmetije.
Eden pomembnih projektov je projekt SLAVIT – slovensko v naravoslovje treh dežel, ki poteka v okviru programa ERASMUS+. Namenjen je dijakom Slovenske gimnazije v Celovcu, Znanstvenega liceja dr. France Prešeren iz Trsta in Biotehniškega centra Naklo, cilj pa dati večji poudarek naravoslovju.
Olga Voglauer opozarja, da je izobrazba tudi na področju kmetijstva vse pomembnejša. Zato se ji zdi vse manj pomembna ideja, da bi vsaj na eni od kmetijskih šol na avstrijskem Koroškem poučevali v slovenskem jeziku. Triletna poklicna kmetijska šola namreč ni dovolj za uspešno kmetovanje.
»Delati bomo morali na tem, da razvijamo perspektive za izobražene ljudi tudi na področju kmetijstva.«
Iz lastnih izkušenj, z možem imata namreč ekološko kmetijo, pa tudi ve, da je vse bolj pomembna inovativnost.
»Če hočeš preživeti kot kmet, moraš imeti inovativen pristop in močno ekonomsko vizijo, kako kmetijo ohraniti in razviti.. Ni velikost tista, ki te naredi velikega, niso hektari tisti, ki te delajo uspešnega, temveč ideja in njena uresničitev.«
Sogovornica je ena redkih mladih koroških Slovenk in Slovencev, ki se je po končanem študiju na Dunaju vrnila domov. Kako to?
»Verjetno prav zato, ker sem kmečko dekle. Sem pač zrasla na kmetiji in ravno to me veže na Koroško, poleg tega pa me veže moja slovenščina, moja kultura, naša zgodovina. Tako se laže odločiš, da se vrneš na Koroško. Vem pa, da to ni množičen pojav.«
Pred 6 leti smo v naši oddaji poročali o velikem zanimanju za učenje slovenščine v Varaždinski županiji. Kar 14 osnovnih šol je namreč začelo s poukom slovenskega jezika, ki so ga poučevale učiteljice iz Slovenije.
Pouk slovenščine po tako imenovanem modelu C, ki ga financira Hrvaška, so sicer najprej vpeljali v eni od varaždinskih gimnazij v šolskem letu 2011/12, ko ga je obiskovalo 64 dijakov.
Leto pozneje se je dopolnili pouk slovenskega jezika, ki pa ga financira Slovenija, začel še na osnovnih šolah, za kar ima veliko zaslug tamkajšnja predstavnica slovenske manjšine Barbara Antolič Vupora, ki je dala pobudo. V šolskem letu 2012/13 je tako dopolnili pouk slovenščine na 14 osnovnih šolah obiskovalo 239 učencev. Šest let pozneje se je število učencev razpolovilo, pouk pa v letošnjem šolskem letu poteka na 7 osnovnih šolah.
Kdo so učenci, ki obiskujejo pouk, kakšen je njihov odnos do jezika in kakšen odnos imajo do jezika njihovi starši, je zanimalo tudi raziskovalci z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vse od začetka spremljajo ta projekt. Kot pojasnjuje doktorica Mojca Medvešek je glavni motiv za učenje pragmatičen.
»Slovenski jezik vidijo kot perspektiven jezik, ki jim bo ponujal večje možnosti pri zaposlovanju ali nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa so tu tudi sorodniki iz Slovenije, meja je zelo mehka, fluidna, veliko hodijo v Slovenijo, v cerkev, trgovino. Slovenščina jim je tudi domač jezik.«
Gre za zelo pomemben projekt, pravi učiteljica slovenščine Damjana Hliš, ki sodeluje vse od začetka.
»Ne le da širimo tuj jezik, kot mu nekateri rečejo. To je tudi za marsikoga prvi jezik, materinščina, ki pa ga ne upajo izrazit. To je tudi jezik sosedov in zdi se jim pomembno. Imajo sorodnike pri nas, prijatelje, hodijo nakupovat, na izlete in želijo govoriti slovensko. Za nas je to neko poslanstvo, ki ga čutimo in z veseljem opravljamo.«
Pouk na osnovnih šolah poteka enkrat tedensko dve šolski uri in skupine so zelo heterogene oziroma je znanje jezika pri učencih različno, zato so morale učiteljice razviti nove učne metode, s katerimi motivirajo učence. Pri tem so zelo uspešne, kar dokazujejo tudi rezultati sami. Pokazalo se je, da so učenci z manj znanja na začetku na koncu lahko celo uspešnejši. Projekt se bo tako nadaljeval, zagotavlja Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki prav sodeluje že vse od začetka.
Zadovoljen in poučevanju slovenskega jezika naklonjen pa je tudi načelnik za šolstvo Varaždinske županije Miroslav Hudjek, ki je doštudiral v Mariboru.
»Gre za fantastičen projekt in navdušen sem nad odzivom, kakršen je. Bo pa še veliko boljši, saj bomo vpeljali nove programe, ki bodo še povečali zanimanje učencev za pouk slovenskega jezika. Gre za mednarodno šolo v naravi, ki jo bomo pripravili skupaj s Slovenijo.«
Kako pa projekt ocenjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, vodja izpostave INV na Reki? Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od pozivov za zaščito slovenskih časopisov v Rimu, prek kmetijstva v Porabja in na avstrijskem Koroškem do pouka slovenščine v Varaždinski županiji
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Bo državna podpora ostala?
Kot ugotavlja rimski dopisnik Rtv Slovenija Janko Petrovec, je že dolgo znano, da Gibanje petih zvezd nasprotuje javnemu financiranju tiskanih medijev.
»Po svojih družbenih omrežjih izvaja pogoste trolovske napade na kritične komentatorje, zlasti v velikih vsedržavnih časopisih. V tem smislu tudi napoved ukinitve državnih podpor tisku mnogi berejo predvsem kot maščevanje za kritično držo do politike Gibanja petih zvezd.«
Ukinitev podpor bi prizadela predvsem male časopise, lokalne časopise, glasila občin in seveda – manjšinske časopise, kot je tirolski Dolomiten ali slovenski Primorski dnevnik, pa seveda slovenska tednika Novi glas in Novi Matajur. Slovenski časopisi se sicer delno financirajo iz zaščitnega, iz naslova subvencij za tisk pa prihaja okoli 3 milijone evrov letno. To je pomemben denar, brez katerega bi slovenski časopisi v FJK lahko zaprli vrata.
Toda dogajanje zadnjih tednov je nakazovalo, da bo Gibanje petih zvezd moralo popustiti, saj so kritike prihajale od povsod: ne samo iz opozicijskih vrst, ampak celo od vladne partnerice in iz dela v Gibanju samem.
Predsednik Italije Sergio Mattarella se je med obiskom na Južnem Tirolskem zavzel za politiko podpore svobodi tiska in za dosledno zaščito jezikovnih manjšin. Premier Giuseppe Conte je na vprašanje Janka Petrovca na srečanju s tujimi dopisniki v Rimu 22. 10.2018 potrdil, da njegova vlada misli resno z odpravo subvencij tisku, a hkrati zagotovil, da bo zakon upošteval izjeme in da bo varoval stopnjo zaščite jezikovnih manjšin.
»Proti ukrepu se je dvignila vsa opozicija, zlasti leva: slovenska senatorka Tatjana Rojc je mobilizirala svoje politične zaveznike in celo osebno pisala predsedniku Mattarelli. Za zaščito slovenskega tiska – in torej za ohranitev subvencij – pa se je nenazadnje opredelila tudi vladna Liga – zlasti preko izjav predsednika Furlanije Julijske krajine Massimiliana Fedrige, ki zagovarja obstoječo ureditev.«
Vprašanje financiranja manjšinskih časopisov je v okviru obiska v Rimu izpostavil zunanji minister Miro Cerar. Skoraj sočasno sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič in Walter Bandelj, v Rimu srečala z vodjo senatorjev Gibanja petih zvezd Stefanom Patuanellijem, ki je Tržačan in torej pozna manjšino.
Patuanelli se je v izjavi za Primorski dnevnik zavzel, da ukrep krčenja podpor tisku – ki ga podpira tudi on, ne bi smel škodovati jezikovnim manjšinam. Gibanje petih zvezd naj bi zato preučevalo dve možni rešitvi iz nastale zadrege. Prva predvideva uvedbo državnega sklada za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev. Po drugi pa naj bi državne podpore za Primorski dnevnik ter tednika Novi glas in Novi Matajur črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov, je poročal Janko Petrovec.
In kdaj bi lahko bila znana dokončna odločitev?
»Po dosedanji praksi vladne naveze – v zadnjem trenutku. Sporni proračunski zakon za prihodnje leto je zdaj v parlamentarni razpravi. Zaradi dobro znane grožnje z evropskimi sankcijami zaradi previsokega načrtovanega primanjkljaja bo zakon med razpravo deležen številnih popravkov, saj so pogajanja z Brusljem v teku. Spremembe bodo vnašali preko poslanskih pobud – a za večino predlaganih sprememb bo stala vlada. Verjetno tudi pri dokončni obliki ukrepa o ukinjanju državnih prispevkov tisku.«
Bi lahko bili pritiski uspešni?
Gibanje petih zvezd je sporno poslansko dopolnilo umaknilo. Italijanska vlada pa bo zdaj, po poročanju Primorskega dnevnika, med obravnavo državnega proračuna v senatu vložila svoj predlog glede javnih prispevkov časopisom.
Kot je napovedal vladni sekretar za založništvo in vidni predstavnik Gibanja 5 zvezd Vito Crimi, je treba postopno znižati javne podpore časopisom in urediti sektor njihovih prodajaln oziroma trafik. Prepričan pa je tudi, da se bo senat odločil za krčenje direktnih javnih prispevkov časopisom.
Dogajanje bomo seveda še naprej spremljali tudi v Sotočjih. Senatorka Tatjana Rojc in njeni parlamentarni kolegi iz južnotirolskih in valdostanskih strank so namreč za 13. december napovedali veliko protestno akcijo v parlamentu.
Rojake v Porabju je 30. 11.2018 obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je življenje Slovencev v sosednjih državah spoznavala že kot državna sekretarka Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Predstavniki porabskih Slovencev so ministrici med drugim predstavili zelo pomemben razvojni program za prihodnje obdobje. Da je dokument izjemnega pomena, se je v pogovoru Silvo Eöry. strinjala tudi ministrica. Poleg strateškega okvira za nadaljnji razvoj predvideva tudi zelo konkretne ukrepe.
»V njem so konkretni projekti za nadaljnji razvoj, opredeljeni so tudi viri, s katerimi bi se lahko ti projekti financirali.«
Da bo razvojni program, ki so ga čakali več let, izboljšal življenje v Porabju, je prepričana zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Projektu, ki ga je pripravila Državna slovenska samouprava ob pomoči izkušenega svetovalnega podjetja, je naklonjena tudi madžarska vlada.
»Mislim, da, če se začne program uresničevati, bo naša pot lažja. Začel se bo konkreten gospodarski razvoj. Seveda računamo na podporo madžarske vlade, ki je pripravljena tudi finančno vložiti v razvoj te pokrajine. Seveda pa smo prepričani, da se bo odzvala tudi matična država s finančno pomočjo in da bomo ob tem izkoristili tudi možnosti, ki jih ponujajo evropska sredstva.«
Pa ta program podpira tudi Slovenija? Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec pojasnjuje:
»Gotovo je (program) izjemnega pomena tudi za Slovenijo, ki si želi pri tem pomagati, sodelovati in na ta način omogočiti slovenski narodni skupnosti pogoje, da bodo tudi mlajše generacije ostale v slovenskem Porabju.«
Ministrica se zavzema tudi za tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v prihodnji finančni perspektivi EU, po vzoru sodelovanja med Slovenijo in Italijo v tem finančnem obdobju., na področju čezmejnih projektov.
Koroška Slovenka Olga Voglauer je svetovalka pri Kmečki izobraževalni skupnosti (KIS), organizaciji, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali tudi z zbornikom Naše kmetije, v katerem so predstavljene kmetije, izbor iz desetih let izhajanja Kmečkega koledarja. Zasluge zanj ima prav naša sogovornica, ki si je pred desetletjem, ko se je pridružila KIS, za cilj zastavila tudi izdajo tega koledarja, v katerem se predstavljajo koroške slovenske kmetije.
Eden pomembnih projektov je projekt SLAVIT – slovensko v naravoslovje treh dežel, ki poteka v okviru programa ERASMUS+. Namenjen je dijakom Slovenske gimnazije v Celovcu, Znanstvenega liceja dr. France Prešeren iz Trsta in Biotehniškega centra Naklo, cilj pa dati večji poudarek naravoslovju.
Olga Voglauer opozarja, da je izobrazba tudi na področju kmetijstva vse pomembnejša. Zato se ji zdi vse manj pomembna ideja, da bi vsaj na eni od kmetijskih šol na avstrijskem Koroškem poučevali v slovenskem jeziku. Triletna poklicna kmetijska šola namreč ni dovolj za uspešno kmetovanje.
»Delati bomo morali na tem, da razvijamo perspektive za izobražene ljudi tudi na področju kmetijstva.«
Iz lastnih izkušenj, z možem imata namreč ekološko kmetijo, pa tudi ve, da je vse bolj pomembna inovativnost.
»Če hočeš preživeti kot kmet, moraš imeti inovativen pristop in močno ekonomsko vizijo, kako kmetijo ohraniti in razviti.. Ni velikost tista, ki te naredi velikega, niso hektari tisti, ki te delajo uspešnega, temveč ideja in njena uresničitev.«
Sogovornica je ena redkih mladih koroških Slovenk in Slovencev, ki se je po končanem študiju na Dunaju vrnila domov. Kako to?
»Verjetno prav zato, ker sem kmečko dekle. Sem pač zrasla na kmetiji in ravno to me veže na Koroško, poleg tega pa me veže moja slovenščina, moja kultura, naša zgodovina. Tako se laže odločiš, da se vrneš na Koroško. Vem pa, da to ni množičen pojav.«
Pred 6 leti smo v naši oddaji poročali o velikem zanimanju za učenje slovenščine v Varaždinski županiji. Kar 14 osnovnih šol je namreč začelo s poukom slovenskega jezika, ki so ga poučevale učiteljice iz Slovenije.
Pouk slovenščine po tako imenovanem modelu C, ki ga financira Hrvaška, so sicer najprej vpeljali v eni od varaždinskih gimnazij v šolskem letu 2011/12, ko ga je obiskovalo 64 dijakov.
Leto pozneje se je dopolnili pouk slovenskega jezika, ki pa ga financira Slovenija, začel še na osnovnih šolah, za kar ima veliko zaslug tamkajšnja predstavnica slovenske manjšine Barbara Antolič Vupora, ki je dala pobudo. V šolskem letu 2012/13 je tako dopolnili pouk slovenščine na 14 osnovnih šolah obiskovalo 239 učencev. Šest let pozneje se je število učencev razpolovilo, pouk pa v letošnjem šolskem letu poteka na 7 osnovnih šolah.
Kdo so učenci, ki obiskujejo pouk, kakšen je njihov odnos do jezika in kakšen odnos imajo do jezika njihovi starši, je zanimalo tudi raziskovalci z Inštituta za narodnostna vprašanja, ki vse od začetka spremljajo ta projekt. Kot pojasnjuje doktorica Mojca Medvešek je glavni motiv za učenje pragmatičen.
»Slovenski jezik vidijo kot perspektiven jezik, ki jim bo ponujal večje možnosti pri zaposlovanju ali nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa so tu tudi sorodniki iz Slovenije, meja je zelo mehka, fluidna, veliko hodijo v Slovenijo, v cerkev, trgovino. Slovenščina jim je tudi domač jezik.«
Gre za zelo pomemben projekt, pravi učiteljica slovenščine Damjana Hliš, ki sodeluje vse od začetka.
»Ne le da širimo tuj jezik, kot mu nekateri rečejo. To je tudi za marsikoga prvi jezik, materinščina, ki pa ga ne upajo izrazit. To je tudi jezik sosedov in zdi se jim pomembno. Imajo sorodnike pri nas, prijatelje, hodijo nakupovat, na izlete in želijo govoriti slovensko. Za nas je to neko poslanstvo, ki ga čutimo in z veseljem opravljamo.«
Pouk na osnovnih šolah poteka enkrat tedensko dve šolski uri in skupine so zelo heterogene oziroma je znanje jezika pri učencih različno, zato so morale učiteljice razviti nove učne metode, s katerimi motivirajo učence. Pri tem so zelo uspešne, kar dokazujejo tudi rezultati sami. Pokazalo se je, da so učenci z manj znanja na začetku na koncu lahko celo uspešnejši. Projekt se bo tako nadaljeval, zagotavlja Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki prav sodeluje že vse od začetka.
Zadovoljen in poučevanju slovenskega jezika naklonjen pa je tudi načelnik za šolstvo Varaždinske županije Miroslav Hudjek, ki je doštudiral v Mariboru.
»Gre za fantastičen projekt in navdušen sem nad odzivom, kakršen je. Bo pa še veliko boljši, saj bomo vpeljali nove programe, ki bodo še povečali zanimanje učencev za pouk slovenskega jezika. Gre za mednarodno šolo v naravi, ki jo bomo pripravili skupaj s Slovenijo.«
Kako pa projekt ocenjuje predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman, vodja izpostave INV na Reki? Prisluhnite oddaji!
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov