Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o Porabju
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju.
"Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid."
Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo.
"Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene."
V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja Dragana Laketič, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami.
Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige.
"Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast."
Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva Danica Bojković, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes.
"Ponosna sem na to, kar smo dosegli."
V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja.
"Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima."
Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike Lea Bernetič Zelenko iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton.
To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo.
"V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne."
Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom.
Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec, dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike.
"Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete."
Več v oddaji. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Marko Kravos o visokem odlikovanju in drugih nagradah, Dragana Laketič o Slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Danica Bojković o 10-letnici društva Ajda, Lea Barnetić Zelenko o Grožnjanu, Karel Holec o Porabju
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je odlikoval z redom za zasluge na kulturnem, umetniškem in družbenem področju.
"Malo bolj doma se počutim tudi v Italiji, kjer živim. Trst je bil vedno odprto mesto, toda do svojih raznobarvih sestavin včasih zelo naščepirjen. Tak znak iz Rima pomeni, da se tudi republika Italija zaveda, da je ta pestrost tudi v njen prid."
Marko Kravos, ki je med drugim tudi predsednik društva Bralna značka, je v svoji bogati literarni karieri prejel številne nagrade; od Prešernovega sklada, Zlatnika poezije ter italijanske nagrade Astrolabio, do Schwentnerjeve nagrade leta 2019. Katero od vseh teh priznanj mu je najbolj pri srcu? Kot je povedal v pogovoru s Špelo Lenardič, ga najbolj razveselijo nagrade za literarno ustvarjanje, ker tako nagovarja bralno občinstvo in utira pot pri založnikih, ki ga laže sprejmejo, ko prinese novo besedilo.
"Teh nagrad sem bi tudi deležen kar nekaj in te pozornosti, ki seveda ne škodi. Seveda nisem v prvih vrstah pri slovenskih nacionalnih nagradah, ker živim zunaj teh kuhinj. Nagrade so vedno povezane s tem, na drugi strani tudi s postavljaštvom ali pa nevoščljivostjo. Seveda nagrade ne škodijo ustvarjalcu, ampak če je kritičen. To se pričakuje tudi od mene."
V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Zanimanje se iz leta v leto povečuje, ugotavlja timska vodja Dragana Laketič, ki je v knjižnico prišla skupaj z lutko Dadijem in pravljičnimi urami.
Leta 1978, ko je Leopold Suhodolčan v Celovcu podelil prve bralne značke, je te dobilo 40 mladih bralcev, letos jih je v projektu sodelovalo 1192, kar dokazuje, da je ta projekt zelo priljubljen, poudarja Dragana Laketič. Tudi zanimanje za branje med vsemi generacijami se povečuje, kar se je pokazalo med epidemijo. Prek različnih komunikacijskih kanalov so bralce obveščali o novostih in projektih, ohranili so medknjižnično izposojo in spodbujali bralno kulturo. Ljudje pač potrebujejo knjige.
"Moram reči, da imajo vsi stalni projekti, ki so Rastem s knjigo, Malček Bralček, Korošci pa bukve beremo, Moja družina bere, Bodi cool, beri ful, Bralna značka, porast."
Slovensko kulturno društvo Umag letos praznuje 10-letnico delovanja. Osrednjo slovesnost, na kateri bodo predstavili vse svoje dejavnosti, načrtujejo oktobra, če bodo seveda razmere to dopuščale, pravi predsednica društva Danica Bojković, zadovoljna s tem, kar so počeli in delajo danes.
"Ponosna sem na to, kar smo dosegli."
V ospredju njihovega delovanja je vseskozi slovenski jezik, dodaja.
"Od samega začetka smo veliko pozornosti namenjali učenju slovenščine in branju slovenskih knjig. V umaški knjižici in novigrajski mestni knjižnici smo tako ustanovili slovenski literarni kotiček s slovenskimi knjigami, ki so na voljo vsem, ne le našim članom, ampak vsem someščanom, ki jih to zanima."
Ob jubileju so 15. maja v Umagu v galeriji Ljudske odprte univerze (Pučko otvoreno učilište) slovesno odprli likovno razstavo z naslovom Mojca in Lea. Svoja dela sta razstavili že od šolskih let povezani ilustratorka Mojca Cerjak iz Slovenskih Konjic in umetniška oblikovalka keramike Lea Bernetič Zelenko iz Grožnjana, kjer ima galerijo Porton.
To slikovito istrsko naselje je nekoč veljalo za mesto umetnikov, saj so v njem živeli in ustvarjali številni svetovno znani umetniki in umetnice, med njimi tudi Božidar Jakac, Janez Bernik, Janez Pirnat in Marina Abramović. Velik pečat sta v mestu pustila Karel in Sonja Zelenko, poudarja Lea Bernetič Zelenko, toda časi se spreminjajo.
"V osemdesetih letih je bil umetniški duh mesta veliko bolj opazen. Po zadnji vojni pa se Grožnjan vse bolj komercializira. Pojavljajo se nove vsebine teh prostorov, trgovin, saj ne moremo reči, da gre za galerije … Kar še ohranja stik z umetniškim duhom preteklosti, je galerija Fonticus, kjer se dela mladih umetnikov s končanimi akademijami menjajo na tri tedne."
Fotografije z odprtja razstave Mojca in Lea ter iz galerije Porton, ki je v Grožnjanu od leta 1982, si lahko ogledate pod člankom.
Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja? Sodeč po tem, kar pravi predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec, dobro. V pripravi je razpis za male podjetnike.
"Hvala bogu, epidemija ne vpliva na razvojni program. Lani smo načrtovani denar razdelili in začelo se je graditi. Program se zdaj nadaljuje že junija, prej kot lani, razdelili pa bodo 224 milijonov forintov. Kot kaže, bodo trije večji projekti, 150 milijonov forintov pa bomo razdelili med manjše podjetnike in kmete."
Več v oddaji. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov
