Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes vam ponujamo kratek prispevek z delovnim naslovom “Oh, kako je to hudo, če račun ne gre v glavo”.
Govorimo seveda o mariborski mestni občini. In vzemite takoj na znanje: V Mariboru je pivo še vedno poceni!
Župan Franc Kangler ni le še eden od slovenskih politikov, izšolanih v siceršnjih političnih šolah, na kratkih tečajih ali v okviru partijskih izobraževanj. Potrebno je vedeti, da je župan Kangler absolviral elitno šolo SLS za specialce in župane, v kateri se Eselesova elita uči različnih bojnih taktik, ki jim nato pridejo prav med županovanjem.
Ta elitna šola, kot tudi celosten odnos do županovanja sta SLS tudi prinesla rekordno število županov in župan Kangler je le prvi med to župansko elito. Zato njegova reakcija ob odpovedi univerzijade ne preseneča. Kot so ga naučili pri predmetu “Med jokom in grožnjo, županska taktika II.”, je najprej odvrnil ost od sebe, nato se je obdal z odvetniki, v tretji fazi pa je pritisnil na štajerska čustva.
Marko Radmilovič: “Pridite, v Mariboru je pivo še vedno poceni!” #zdajsevrti bit.ly/Ah1oJA
— Val 202 (@Val202) February 21, 2012
Štajerci so namreč najbolj čustveni ljudje na Slovenskem. Dobro, Primorci so še bolj čustveni, vendar s čustvi nimajo kaj početi. Ko pa Štajerci postanejo čustveni, pričnejo pljuvati po Ljubljančanih. In prav to je izkoristil župan Kangler. Fenomen, v teoriji mest znan kot »večno drugi«, je izkoristil za alibi, ki mu bo pomagal preživeti odpoved univerzijade.
Zgodovinski antagonizem in Kangler
“Ljubljančani so krivi!”, je vzkliknil med vrsticami in poetične triade o drugem največjem mestu v državi, ki pada na kolena, spodrezano, obglavljeno, smrtno ranjeno, so takoj dobile svojo teoretsko podlago. Zgodba je stara ravno toliko kot Maribor in Ljubljana in bi bila vredna zasmehovanja, če ne bi bila do določene mere resnična.
Namreč, danes povprečnemu Ljubljančanu ne na kraj pameti pade, da bi šel v Maribor, še zlasti ker je nova Ikea v Celovcu bliže kot stara Ikea v Gradcu. Po drugi strani pa se vsak Mariborčan z občutkom za prihodnost želi čim prej naseliti v Ljubljani. Župan Kangler je ta zgodovinski antagonizem instinktivno začutil in ga le še popeljal na višjo raven. Tam pa se ne dogajajo več igrice med Violami in Green Dragonsi, temveč je mogoče prepoznati že prve elemente državne dezintegracije.
Vedeti moramo namreč tole. Eselesovska akademija za specialce in župane uči tudi mejne tehnike županovanja, kot so prevzem oblasti v državah tretjega sveta, podpiranje ali rušenje diktatorskih režimov ter podpiranje ali preganjanje ekstremističnih verskih ločin. In prav to znanje je zdaj primerno uporabiti. Ker je Maribor na najnižji možni točki.
V Ljubljani so tranzicijske veseljake rešili njihovi tranzicijski prijatelji, tranzicijski veseljaki v Mariboru pa niso imeli prijateljev. Zato je propadla univerzijada, župniki morajo zastavljati monštrance, kulturna prestolnica je absolutni hit, športni navijači so delinkventi, meščani so svetovni rekorderji po kvadraturi veleblagovnic na posameznika in Maribor bo prvak.
To so elementi, ki jih lahko sposoben župan uresniči za dokončanje stoletnega sna in materializacijo vsakega kolikor toliko dobrega LJ-MB vica, osamosvojitve Štajerske.
Republika Štajerska!?
Župan ima na voljo kar nekaj možnosti za odcepitev od Slovenije in ustanovitev Republike Štajerske. Prva bi bila všeč tudi SLS, ki bi tako postala prevladujoča politična sila v novi državi. Govorimo o Štajerski v njenih “historičnih mejah”, kot radi pravijo politiki, kadar se pogovarjamo o pokrajinah.
@Val202 epski zapisi iz močvirja!
— Žan Markan (@zmarkan) February 21, 2012
S Celjani bi šlo lahko, župana sta oba izšolana na akademiji SLS za specialce in župane. Brežičani se ne bi upirali, ne nazadnje jih lahko tudi okupiramo z elitnimi oddelki vojske generala Maistra. Težje bi šlo s Korošci, ki bi jih bilo dobro imeti že zaradi hribov, visokih več kot 2000 metrov.
Država s Pohorjem kot najvišjim vrhom bi bila klavrna, a Korošci bi privolili, sploh če bi jim ponudili deset let brezplačne smučarije na snežnem stadionu za vse talente iz Črne. Prekmurce bi bilo najlažje dobiti z dinastičnimi porokami in ni naključje, da se v Kanglerjevi bližini že zbirajo posebne poročne enote v obliki blond in črnolasih lepotic.
Ko bi bila tako zgodovinska Štajerska spet združena, bi Maribor postal glavno mesto in konec bi bilo vseh težav. Namreč, večina problema je v dejstvu, da mora Maribor postati svetovna prestolnica česarkoli že, če hoče premagati Ljubljano. Ker Ljubljana je slovenska prestolnica vsega in nad slovenstvom je le še globus, tako da mora Maribor nenehoma skakati prek previsoke lestvice.
"Ko bi bila tako zgodovinska Štajerska spet združena, bi Maribor postal glavno mesto in konec bi bilo vseh težav." Foto: Flickr
Z glavnim mestom samostojne Štajerske pa bi se lahko vsi kompleksi zaposlili v javni upravi in težave bi izpuhtele, kot so se pojavile. Vse, kar je danes drugo, mediji, kulturniki, podjetniki, bančniki, vsi bi čez noč postali prvi. Razen NK Maribor seveda, saj bi postal dvojno prvi.
Če pa ne bi uspel manever s samostojno in neodvisno Štajersko, bo župan Kangler uporabil rezervni načrt, ki predvideva ustanovitev mestne države Maribor. Kot Vatikan recimo ali San Marino. Ali Andora, kjer bi skoraj zastonj lahko kupovali zabavno elektroniko in bi bila marihuana legalizirana.
Bi pa bila odcepitev Štajerske zgodovinska tragedija za slovenski narod. Kajti preostala Slovenija potrebuje Štajersko bolj, kot Štajerska potrebuje preostalo Slovenijo. To je žalostno dejstvo, s katerim kot s svinjskim mehurjem žonglirajo generacije in generacije sumljivih tipov, ki svoj politični kredo iščejo v antagonizmu, ki ga ni.
Zgolj namig: vemo, da je elitna želja elitne Ljubljane počitniška hišica na Krasu. Tam je res lepo, a Evropa je nepremičninsko ponorela za avstrijskim delom Štajerske. Nepremičnine gredo v prodajo kot nore, grofi in knezi pa se naseljujejo med griči. Pokrajino, ki so jo tako nepričakovano našli, imenujejo “avstrijska Toskana”.
Pridite, v Mariboru je pivo še vedno poceni!
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Danes vam ponujamo kratek prispevek z delovnim naslovom “Oh, kako je to hudo, če račun ne gre v glavo”.
Govorimo seveda o mariborski mestni občini. In vzemite takoj na znanje: V Mariboru je pivo še vedno poceni!
Župan Franc Kangler ni le še eden od slovenskih politikov, izšolanih v siceršnjih političnih šolah, na kratkih tečajih ali v okviru partijskih izobraževanj. Potrebno je vedeti, da je župan Kangler absolviral elitno šolo SLS za specialce in župane, v kateri se Eselesova elita uči različnih bojnih taktik, ki jim nato pridejo prav med županovanjem.
Ta elitna šola, kot tudi celosten odnos do županovanja sta SLS tudi prinesla rekordno število županov in župan Kangler je le prvi med to župansko elito. Zato njegova reakcija ob odpovedi univerzijade ne preseneča. Kot so ga naučili pri predmetu “Med jokom in grožnjo, županska taktika II.”, je najprej odvrnil ost od sebe, nato se je obdal z odvetniki, v tretji fazi pa je pritisnil na štajerska čustva.
Marko Radmilovič: “Pridite, v Mariboru je pivo še vedno poceni!” #zdajsevrti bit.ly/Ah1oJA
— Val 202 (@Val202) February 21, 2012
Štajerci so namreč najbolj čustveni ljudje na Slovenskem. Dobro, Primorci so še bolj čustveni, vendar s čustvi nimajo kaj početi. Ko pa Štajerci postanejo čustveni, pričnejo pljuvati po Ljubljančanih. In prav to je izkoristil župan Kangler. Fenomen, v teoriji mest znan kot »večno drugi«, je izkoristil za alibi, ki mu bo pomagal preživeti odpoved univerzijade.
Zgodovinski antagonizem in Kangler
“Ljubljančani so krivi!”, je vzkliknil med vrsticami in poetične triade o drugem največjem mestu v državi, ki pada na kolena, spodrezano, obglavljeno, smrtno ranjeno, so takoj dobile svojo teoretsko podlago. Zgodba je stara ravno toliko kot Maribor in Ljubljana in bi bila vredna zasmehovanja, če ne bi bila do določene mere resnična.
Namreč, danes povprečnemu Ljubljančanu ne na kraj pameti pade, da bi šel v Maribor, še zlasti ker je nova Ikea v Celovcu bliže kot stara Ikea v Gradcu. Po drugi strani pa se vsak Mariborčan z občutkom za prihodnost želi čim prej naseliti v Ljubljani. Župan Kangler je ta zgodovinski antagonizem instinktivno začutil in ga le še popeljal na višjo raven. Tam pa se ne dogajajo več igrice med Violami in Green Dragonsi, temveč je mogoče prepoznati že prve elemente državne dezintegracije.
Vedeti moramo namreč tole. Eselesovska akademija za specialce in župane uči tudi mejne tehnike županovanja, kot so prevzem oblasti v državah tretjega sveta, podpiranje ali rušenje diktatorskih režimov ter podpiranje ali preganjanje ekstremističnih verskih ločin. In prav to znanje je zdaj primerno uporabiti. Ker je Maribor na najnižji možni točki.
V Ljubljani so tranzicijske veseljake rešili njihovi tranzicijski prijatelji, tranzicijski veseljaki v Mariboru pa niso imeli prijateljev. Zato je propadla univerzijada, župniki morajo zastavljati monštrance, kulturna prestolnica je absolutni hit, športni navijači so delinkventi, meščani so svetovni rekorderji po kvadraturi veleblagovnic na posameznika in Maribor bo prvak.
To so elementi, ki jih lahko sposoben župan uresniči za dokončanje stoletnega sna in materializacijo vsakega kolikor toliko dobrega LJ-MB vica, osamosvojitve Štajerske.
Republika Štajerska!?
Župan ima na voljo kar nekaj možnosti za odcepitev od Slovenije in ustanovitev Republike Štajerske. Prva bi bila všeč tudi SLS, ki bi tako postala prevladujoča politična sila v novi državi. Govorimo o Štajerski v njenih “historičnih mejah”, kot radi pravijo politiki, kadar se pogovarjamo o pokrajinah.
@Val202 epski zapisi iz močvirja!
— Žan Markan (@zmarkan) February 21, 2012
S Celjani bi šlo lahko, župana sta oba izšolana na akademiji SLS za specialce in župane. Brežičani se ne bi upirali, ne nazadnje jih lahko tudi okupiramo z elitnimi oddelki vojske generala Maistra. Težje bi šlo s Korošci, ki bi jih bilo dobro imeti že zaradi hribov, visokih več kot 2000 metrov.
Država s Pohorjem kot najvišjim vrhom bi bila klavrna, a Korošci bi privolili, sploh če bi jim ponudili deset let brezplačne smučarije na snežnem stadionu za vse talente iz Črne. Prekmurce bi bilo najlažje dobiti z dinastičnimi porokami in ni naključje, da se v Kanglerjevi bližini že zbirajo posebne poročne enote v obliki blond in črnolasih lepotic.
Ko bi bila tako zgodovinska Štajerska spet združena, bi Maribor postal glavno mesto in konec bi bilo vseh težav. Namreč, večina problema je v dejstvu, da mora Maribor postati svetovna prestolnica česarkoli že, če hoče premagati Ljubljano. Ker Ljubljana je slovenska prestolnica vsega in nad slovenstvom je le še globus, tako da mora Maribor nenehoma skakati prek previsoke lestvice.
"Ko bi bila tako zgodovinska Štajerska spet združena, bi Maribor postal glavno mesto in konec bi bilo vseh težav." Foto: Flickr
Z glavnim mestom samostojne Štajerske pa bi se lahko vsi kompleksi zaposlili v javni upravi in težave bi izpuhtele, kot so se pojavile. Vse, kar je danes drugo, mediji, kulturniki, podjetniki, bančniki, vsi bi čez noč postali prvi. Razen NK Maribor seveda, saj bi postal dvojno prvi.
Če pa ne bi uspel manever s samostojno in neodvisno Štajersko, bo župan Kangler uporabil rezervni načrt, ki predvideva ustanovitev mestne države Maribor. Kot Vatikan recimo ali San Marino. Ali Andora, kjer bi skoraj zastonj lahko kupovali zabavno elektroniko in bi bila marihuana legalizirana.
Bi pa bila odcepitev Štajerske zgodovinska tragedija za slovenski narod. Kajti preostala Slovenija potrebuje Štajersko bolj, kot Štajerska potrebuje preostalo Slovenijo. To je žalostno dejstvo, s katerim kot s svinjskim mehurjem žonglirajo generacije in generacije sumljivih tipov, ki svoj politični kredo iščejo v antagonizmu, ki ga ni.
Zgolj namig: vemo, da je elitna želja elitne Ljubljane počitniška hišica na Krasu. Tam je res lepo, a Evropa je nepremičninsko ponorela za avstrijskim delom Štajerske. Nepremičnine gredo v prodajo kot nore, grofi in knezi pa se naseljujejo med griči. Pokrajino, ki so jo tako nepričakovano našli, imenujejo “avstrijska Toskana”.
Pridite, v Mariboru je pivo še vedno poceni!
Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.
Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.
S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.
Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.
Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?
Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.
Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.
Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.
Danes pa o nenavadno uspešni letini sezonskih ovadb. Ovadbe so običajno enakomerno razporejene čez vse leto, a letos so se, najverjetneje zaradi zelo vlažne pomladi, razmnožile čez vse razumne meje.
Današnjo neambiciozno analizo objavljamo za vsak primer. Za vsak primer, če se bo 450 turških delavcev res naselilo v Orehku pri Postojni. Za vsak primer, če bodo za njih res zgradili kontejnersko naselje, ki bo popolnoma samooskrbno. In za vsak primer, če bodo imeli ti delavci resnično omejeno gibanje.
Premier nas pošilja v Venezuelo in ljudstvo, ki nasprotuje ali njemu, ali njegovi vladi, ali njegovi stranki je užaljeno. Mnogi so celo ogorčeni. Ampak ogorčeni, razočarani, celo jezni smo brez temeljitega premisleka. In če vsi ostali režimski mediji molčijo, se moramo vprašati v naši skromni oddaji: "Je to res tako slaba ideja?" Ali še drugače: "Je selitev v Venezuelo res nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi velikemu delu Slovencev?"
Danes bomo poskušali v maniri najbolj svetlih tradicij raziskovalnega novinarstva povezati na videz dva povsem nepovezana dogodka. Najprej je tu napoved ameriške vlade, da bo razkrila vse tajne dokumente o obstoju neznanih letečih predmetov, nato pa imamo smernice za kongres Slovenske demokratske stranke, ki predvidevajo, da se bo v Sloveniji obudila državljanska vojna.
Kar nekaj vprašanj se odpira zainteresirani javnosti ob izobešeni izraelski zastavi na poslopju vlade. Na mnoga je odgovorila naša odlična dopisniška mreža, na nekatera, tista najzagonetnejša, pa odgovarjamo v naši oddaji.
Danes pa je na vrsti zelo popularna in oblegana rubrika "Poslušalci sprašujejo, mi odgovarjamo." Zanimivo je, da so vsa prispela pisma vsebovala enako vprašanje. Naša zvesta poslušalca nas naprošata, da z močjo družboslovne analize poskusimo priti do dna najnovejšemu protokolarnemu darilu republike Slovenije, ki bodo manšetni gumbi z vgraviranim karantanskim črnim panterjem.
Ali je torej mogoče, da so na Gregorčičevi stopili po poteh Led Zeppelinov in recimo Eaglesov in skrili Satana v kredit? Kaj nam s tem sporočajo?
Vodenje epidemije so v počitniškem tednu prevzeli tisti, od katerih bi to človek najmanj pričakoval.
Danes se še ne zavedamo, da je enotno ogorčen odziv na ustanovitev superbogataške in ekskluzivne nogometne lige edini enoten politični odziv združene Evrope v vsej njeni zgodovini.
Danes – ob šmarnici, ki se kisa po kleteh, in šmarnici, ki cveti po gozdovih – o drugi najbolj smrtonosni kombinaciji na Slovenskem. To je angleščina v kombinaciji s slovensko politiko.
Ni je bolj normalne stvari, kot če domoljubna organizacija v sodelovanju z medijsko hišo organizira kviz o poznavanju zgodovine naroda.
Neveljaven email naslov