Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Intimna pesem ali pesniški zapis Toneta Pavčka o večno odprti notranji rani, negotovosti, odhajanju, strahu, bolečini, surovosti sveta.

Interpretira Boris Juh.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo - tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti ter zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.

Kampanja za ključ Bele hiše se je končala, ameriški volivci so povedali, koga si želijo na čelu svoje države. Potrjujeta se družbena in politična razklanost Združenih držav Amerike. O ZDA tik pred iztekom mandata Joeja Bidena poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je bila spet v peščici zveznih držav, ki so odločale o izidu volitev.

Skladatelj Darijan Božič je za mlade izvajalce ustvaril več del, med njimi sta uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči kapici in mladinska kantata na besedilo Toneta Pavčka Čenčarija.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V uri, ki jo vsak petek namenimo glasbi slovenskih skladateljev, se bo tokrat zvrstil izbor del Marijana Lipovška na posnetkih, nastalih v zadnjem desetletju. Slišali bomo Balado za violončelo in klavir, Tri pravljice za klarinet in klavir, Štiri sporočila za godalni kvartet in Sedem miniatur za godala.

Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega bomo ocenili komično dramo Goodrich, ki ponuja razmislek o vlogi očeta (tega igra Michael Keaton), pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bil to letos najbolj gledan film.

Poslušamo izbor glasbenih točk iz ikonične zgodovinske drame Kleopatra, ki velja za najdražji film, kar so jih kadar koli posneli. Glasbo k filmu je leta 1963 zložil ameriški skladatelj Alex North.

Mladi avstrijski kontrabasist je seveda tudi naše gore list. Velja za obetavnega jazzovskega basista, ki ga zanimajo različne glasbene zvrsti in sodeluje v različnih zasedbah. Album In the Cosmos je zbirka jazzovskih standardov, ki jih je poustvaril skupaj s pianistom Hermannom Lineckerjem in bobnarjem Danielom Stockhammerjem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat gremo na odrske deske. V SNG Maribor bo nocoj premiera velikega klasičnega baleta Plameni Pariza. Delo Borisa Asafjeva, ki tematizira vrednote francoske revolucije, bo na mariborskem odru zaživelo prvič. V nedeljo pa bo ljubljansko premiero doživela Brechtova Sveta Ivana Klavniška, mednarodni projekt, v katerem sodelujejo igralci iz štirih evropskih gledališč, kolektiv ErosAntEros in Laibach.

Letni čas, ko v kleteh vre vino, se zdi kot nalašč, da se posvetimo drobnim bitjem, ki redno spremljajo kompleksno pretvarjanje sladkorjev v alkohole – vinskim mušicam. Te drobne mušice imajo namreč presenetljivo bogato znanstveno zgodovino, saj se jih že dolgo uporablja kot modelne organizme pri najrazličnejših raziskavah. Prav nedavno pa so raziskave dosegle nov mejnik. Kolaboraciji FlyWire je uspelo ob pomoči umetne inteligence mapirati celotne možgane vinske mušice. Kaj se s tem odpira in zakaj so mušice mnogo bolj zanimive, kot si običajno mislimo, je v Podobah znanja pojasnil prof. dr. Gregor Belušič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Tokrat bomo v oddaji slišali oboista Andreya Godika, klarinetista Blaža Šparovca, rogista Hervéja Joulaina, fagotista Daga Jensena in pianista Oliverja Triendla, in sicer v kvintetu ter tudi v manjših zasedbah. Virtuozi so repertoar z deli Beethovna, Poulenca in Lahouda predstavili na koncertu, ki je bil 13. julija letos v Palači Wartburg v Eisenachu v Nemčiji. Mimogrede, repertoar je bil zelo obsežen, tako da smo morali žal dve skladbi v oddaji izločiti.

''Lastnik, stroka in oskrbnik morajo stopiti skupaj za uspešno skrb in obnovo kulturne dediščine,'' pravi Mirko Cigula. Z ženo Ireno sta prejela Steletovo priznanje Slovenskega konservatorskega društva za vlogo oskrbnikov največjega slovenskega baročnega dvorca Dornava. Ta stoji na ravnini Dravskega polja v naselju Dornava pri Ptuju in velja za enega najpomembnejših spomenikov posvetne baročne arhitekture pri nas. Zakonca Cigula, kot so med drugim zapisali v utemeljitvi priznanja, ''z osebno predanostjo in neizmerno ljubeznijo do dvorca le-tega prebujata v novo življenje in oživljata strokovno in laično zavest, ki daje nov smisel tej nacionalno pomembni dediščinski lokaciji''. Obiskali smo ju in izkazala sta se tudi kot poznavalca tamkajšnje zgodovine. Še prej pa smo se pogovarjali z odgovorno konservatorko Svjetlano Kurelac.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, bosta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu bodo tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.

Začenjamo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru. Do konca novembra se bodo razvrstile štiri oddaje z najboljšimi in najodmevnejšimi nastopi.
Začeli bomo s tretje- in drugouvrščenim zborom:
z Mešanim zborom Pomlad iz Novega mesta
in Mešanim zborom Viva iz Brežic.

Zborovsko merjenje je potekalo v mariborski Dvorani Union, udeležilo se ga je 20 ansamblov. Seveda je bilo največ mešanih zborov, dva ženska in en moški ter tri male vokalne skupine. Mednarodno ocenjevalno žirijo je vodila Urša Lah Rasmussen.

Avtorica je humorno pripoved Sreda je položila v usta starejše ženske, ki se ne zaveda svojega položaja. A za smešnimi prizori je čutiti tudi nekaj grenkobe.

Igralka Ivanka Mežan,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina.
mojster zvoka Jure Culiberg.

Posneto decembra 2011.

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju francoskega kitarista Sylvaina Luca. Za vedno se je poslovil 13. marca letos, star komaj 58 let. Luc je igral v skupinah Didiera Lockwooda, Victorja Baileyja, Billyja Cobhama in Richarda Bone. V velikih zasedbah ni pravzaprav nikoli igral. Najbolj se je proslavil z igranjem v duetu s kitaristom Birelijem Lagrennom.