Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Sonata za inštrument s tipkami v B-duru, Kk. 551 Domenica Scarlattija, Koncert za dva pihalna ansambla in godala št. 2 v F-duru, HWV 333 Georga Friedricha Händla, Coelestes angelici chori – solistični motet za tenor in orkester Giovannija Henrica Albicastra, Otroška simfonija Leopolda Mozarta in Un petit jazz – suita za flavto in kitaro, op. 92 Johna Williama Duarteja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Koncert za oboo in orkester Ralpha Vaughana Williamsa in Andacht auf der Alm – Tiha molitev v Alpah, za rog, pozavno in orgle Jeana Francoisa Michela.

Praznik martinovo sega daleč v čas pred našim štetjem. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. V Sloveniji in na Hrvaškem pa se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Tako je obarvan tudi sonet Milana Detele.

Interpretka Dragica Potočnjak.
Produkcija 2003.

Predvajamo Fantastični scherzo za orkester Igorja Stravinskega, Špansko ljudsko suito za violino in klavir Manuela de Falle in Paula Kochanskega, Elgarjevo uverturo Cockaigne, Tri romance brez besed, op. 17 Gabriela Fauréja, Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta, Romantične prizore – suito za klavir Enriqueja Granadosa in Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna.

Ludwig van Beethoven je ime, ki so ga polne številne strani glasbenozgodovinskih knjig. Verjetno je eno najbolj zvenečih in citiranih, kar jih pozna svetovna glasbena zgodovina. Še bolj kot njegovo ime pa je odmevna njegova glasba, ki pomeni enega izmed vrhuncev zahodnoevropske glasbene ustvarjalnosti.

Slišali bomo novo glasbo zasedb bobnarja Tomija Puriča, violinistke Petre Onderufove ter pianistov Gregorja Ftičarja in Marka Črnčeca.

Tokratni gost prihaja z Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri ljudeh pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc. dr. Anže Županič z inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo. V njej je mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije Elixir nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine.

Harfistka Mojca Zlobko Vajgl: komorna glasba

Mojca Zlobko Vajgl redno nastopa kot harfistka solistka in v komornih zasedbah v Sloveniji in v tujini.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas danes vabimo k poslušanju muziciranja uveljavljene slovenske harfistke Mojce Zlobko Vajgl, umetnice tehnično brezhibne in muzikalno zrele ter prefinjene interpretacije, ki poslušalce prepriča s svojo zanesljivo, spretno in domiselno igro. Več let je na mednarodnih festivalih nastopala z Leipziškim godalnim kvartetom, z mednarodnim godalnim kvartetom Orpheus ter z vodilnimi slovenskimi ansambli, kot sta pihalni kvintet Slowind in godalni kvartet Tartini. Predstavili bomo njeno muziciranje v duih s harfo in violino ter v triu s flavto in violončelom. Harfistka Mojca Zlobko Vajgl bo izvedla Dva romantična preludija op. 17 Marcela Luciena Tournierja v duu z violinistom Tomažem Lorenzem ter Pesem noči Carlosa Salzeda s harfistko Uto Jungwirth, v triu s flavtistko Evo Nino Kozmus in violončelistko Karmen Pečar Koritnik pa bo izvedla Serenado za flavto, violončelo in harfo v B-duru Alfreda Oelschlegla. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo umetnica tudi govorila o izvajanju komorne glasbe.

Ob 300. obletnici rojstva Immanuela Kanta (1724–1804), enega od osrednjih mislecev razsvetljenstva, je v Ljubljani potekala mednarodna filozofska konferenca z naslovom Vojna in mir po Kantu, na kateri so filozofi in filozofinje na novo izpraševali aktualnost njegove politične misli. Konferenca je bila del dogodka Kant 300, ki se je začel s projekcijo svetlobne instalacije Mische Kuballa Kant in drugi …Ta instalacija, ki bo na ogled do 20. 11., vključuje Kantovo podobo in številne filozofske citate v slovenščini in nemščini, projicirane na pročelje Cankarjevega doma. Tako se v javnem prostoru lahko srečamo npr. s tem Kantovim citatom: "Deluj tako, da bo maksima tvojega delovanja vedno lahko hkrati nastopala kot načelo obče zakonodaje." Sodelujeta prof. dr. Zdravko Kobe in asist. dr. Goran Vranešević.

Prehajamo v sklepno polovico predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka, obenem pa je to šesta zaporedna oddaja tega sklopa in tudi končna v portretu skladatelja Ferrera Ferrana. Predvajamo Ferranov Koncert za rog in godbo, imenovan Gjallarhorn, ter andaluzijsko fantazijo za simfonično godbo z naslovom Lopez Odero.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kipar Boštjan Kavčič se v Pivki predstavlja z razstavo Impulz. Umetnikov opus, ki ga je poimenoval ORGanizmi, nastaja že od leta 2002 in je izraz avtorjevega svojstvenega pogleda na univerzum kot celoto. Miniaturka Transport: Odhod v Lutkovnem gledališču Ljubljana se osredotoča le na en kotiček vesoljstva, naš planet. Problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov in posledično rušenje ravnovesja ekosistemov. Predstava Življenje v teatru, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst, pa ponudi pogled v prav poseben ustvarjalni ekosistem – gledališko zakulisje.

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden.
Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi
sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

Petra Koršič: Ciprese,
Ana Schnabl: September,
Barbara Cerar: Prod.

Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Nada Breznik in Jera Krečič.

Poslušamo dve deli za godalni orkester – Četrto simfonijo Lucijana Marije Škerjanca in Simfonietto Jurija Gregorca.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje.

Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič,
glasbena oprema Mihael Kozjek,
izbor besedila Andrej Rot,
ton in montaža Gašper Loborec,
urednik oddaje Matej Juh.

Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod taktirko Alaina Altinogluja je na koncertu 11. oktobra izvedel najpomembnejši »petici« v glasbeni zgodovini: 5. klavirski koncert v Es-duru, »Cesarski«, Ludwiga van Beethovna in 5. Simfonijo v cis-molu Gustava Mahlerja. V vlogi solista se je predstavil pianist švicarski klavirski virtuoz Francesco Piemontesi, ki očara s svojo intenzivno, niansirano in ekspresivno igro.

Monodramo je dramska igralka Polona Vetrih večkrat odigrala na slovenskih odrih, tokrat pa tudi v zvočni različici. Kot užaloščena vdova se spominja svojih umrlih soprogov in na humoren način prikazuje različne like ovdovelih soprog.
Igra je v spomin skladatelju Alešu Kersniku, ki se je od tega sveta poslovil septembra letos. Kersnik, rojen leta 1943, se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani nekaj časa izpopolnjeval na Inštitutu za jazz v Gradcu. Obenem je bil redno zaposlen v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Sodeloval je v različnih jazzovskih ansamblih in z njimi nastopal na jazzovskih festivalih po Evropi. Nastopal je tudi s pop ansamblom Delial, ki je na začetku 70. let preteklega stoletja veljal za eno najboljših slovenskih in jugoslovanskih pop skupin. Zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih je s svojo glasbo za različne popevke in izvajalce obogatil jugoslovanski festival zabavne glasbe v Opatiji in Slovensko popevko. V začetku osemdesetih pa se je posvetil predvsem pisanju skladb za radijske igre za otroke in scenski glasbi za radio, televizijo in gledališče, pa tudi šansonom. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 60 radijskih iger, za katere je zasnoval avtorsko glasbo. Žal se z vsakim takšnim odhodom plast za plastjo nepreklicno poslavlja tudi obdobje, ki so ga ljudje, ki odhajajo, zaznamovali s svojo prisotnostjo in ustvarjalnostjo.

Prevajalec: Sergej Verč
Avtor besedil za songe: Milan Dekleva
Realizacija: Aleš Jan
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik
Pianistka: Alenka Čontala Naber

Užaloščene soproge – Polona Vetrih

Produkcija Igranega programa Radia Slovenija.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.

Glasbena medigra.

Tomaž Pengov (1949–2014) je edini avtor pri nas, ki mu je v celoti uspelo združiti poezijo in glasbo v eno. Pri njem zato ne gre za uglasbeno poezijo, temveč za poezijo, prepleteno z glasbo. Izjemno je to izrazil na zdaj že legendarnem debitantskem studijskem albumu z naslovom Odpotovanja (1973). Petnajst let pozneje je izšel njegov drugi studijski album z naslovom Pripovedi (1988), ki je v poetičnem smislu podoben svojemu predhodniku. Kot se na Martinovo spodobi, objavljamo Pengovovo interpretacijo narodne pesmi Rodovnik vina in nekatere njegove druge pesmi z omenjenega albuma.

Interpreta Tomaž Pengov in Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Tokratna oddaja bo v znamenju sodobnega švicarskega jazza. Slišali bomo skladbe pihalca Christopha Irnigerja, pianistke Irene Schweizer, trobentača Erika Trufazza, skladateljice in pianistke Luzie von Wyl in pevke Lucie Kadotsch.