Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem Marmornata miza je izšla v drugi knjigi poezije Marka Matičetova z naslovom Boš videl. V njej z zanj značilno ironijo ubeseduje nemoč severa pred ženskami z juga.

Interpret je Aleš Valič.
Produkcija leta 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Heiligenstadtsko oporoko je Beethoven napisal leta 1802, torej takrat, ko je preživel poletje v Heiligenstadtu, vasici blizu Dunaja, v katero ga je napotil zdravnik v upanju, da bo vaški mir dobro vplival na njegov sluh. Beethoven je oporoko naslovil na svoja brata Karla in Johanna, prebrala pa naj bi jo šele po njegovi smrti. Heiligenstadska oporoka je nastala kot posledica hude življenjske krize, v kateri je skladatelj spoznal, da je njegova naglušnost neozdravljiva. Njegov zadnji up se izjalovil.

Mednarodno priznani tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Njegov prožni glas visokega tenorja se odlično izraža v baročnem repertoarju, zato rad raziskuje in izvaja manj znana dela 17. in 18. stoletja ter način petja tenorjev v preteklosti. Letos je za nemško založbo Accent posnel tri italijanske kantate Carla Heinricha Grauna. Plošča je bila pred kratkim nominirana za ugledno Nagrado nemških glasbenih kritikov. Več o Graunovi glasbi, ki jo bomo premierno slišali v oddaji, bo Aco Bišćević povedal v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Brazilski skladatelj Heitor Villa Lobos je v svojih delih združeval tradicionalno glasbo svoje domovine z elementi evropske glasbene tradicije, V njegovem opusu jje več kot dva tisoč skladb, med njimi dvanajstih simfonij in sedemnajstih godalnih kvartetov. Pisal je tudi drugo orkestrsko in komorno glasbo, opere, vokalne skladbe, baletno in filmsko glasbo. Kot odličen kitarist je napisal tudi veliko del za kitaro, med njimi je Popularna brazilska suita iz leta 1928.

Naši kraji so bogati s sadjem, zato se je v kotlih jeseni znašlo fermentirano sadje in potrpežljivi izdelovalci žganja so iz njega pridobivali bistro tekočino z navdušujočo aromo ostrega okusa.

V spomin Eki Vogelnik, gledališki in likovni umetnici, ki se je poslovila pred nekaj dnevi, vas vabimo k poslušanju pogovora, ki opisuje skoraj 4-desetletno umetniško pot Eke Vogelnik. Izrisuje jo njena izrazita avtorska poetika, ki zaznamuje slovenski kulturni prostor, v medijih gledališča, lutkovnega gledališča, filma, televizije, knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, ter tudi pisane besede, v nekaterih proznih besedilih, radijskih igrah in pesmih. V pogovoru, ki smo ga posneli pred dobrim desetletjem, je Eka Vogelnik s Petro Tanko spregovorila o ustvarjanju in pedagoškem delu, o družini, od koder njena ustvarjalnost izvira in kateri sama daruje svoje talente, hčerki pa z lastnimi umetniškimi in izraznimi potmi to družinsko življenje nadaljujeta.

Glasbena medigra.

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so imeli v zgodovini pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Feri Lainšček z novim delom Kurja fizika zaokroža romaneskno trilogijo, ki tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V romanu mali Fêrek že obiskuje osnovno šolo, njegovi starši pa si še vedno prizadevajo zgraditi novo hišo. Promenada mariborskega Mestnega parka je novembra prizorišče fotografske razstave Matjaža Wenzla. Niz črno-belih fotografij Moški z obrazom navzdol portretira generacijo mariborskih umetnikov, ki je doživela korenite spremembe vrednot in družbene ureditve.

Simfonični orkester Praškega radia je na koncertu, ki ga je 30. septembra imel v Rudolfinumu v Pragi, izvedel simfonično pesnitev Continuo Jana Klusaka, Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonina Dvoraka in Simfonijo št. 5 v d-molu, op. 47 Dmitrija Šostakoviča. V vlogi solistke je nastopila violinistka Isabelle Faust, dirigiral je Petr Popelka.

Kdor ne dela, naj vsaj jé, Elizabeta prijezdi na belem konju, Od jeze rit raste: to je nekaj pregovorov in antipregovorov, ki širši javnosti niso znani. Z avtorjem Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov Matejem Metercem jih bomo spoznali in osvetlili njihov nastanek, tako kot tudi preostale slovenske pregovore.

The Lord is My Light/Gospod je moja luč je naslov desetega izmed enajstih anthemov – uglasbitev psalmskih besedil za anglikansko bogoslužje Georga Friedricha Händla, nastalih za grofa Carnarvonskega, pozneje vojvodo Chandoškega.

Georg Friedrich Händel se po prihodu v London leta 1712 še ni ustalil v mestu, zato se je najprej preživljal ob pomoči mecenov. Grof Carnarvonski ga je na svojem posestvu Cannons gostil od avgusta leta 1717 do februarja leta 1719; skladatelj pa je pisal skladbe za njegove soliste, 24-članski orkester in zbor. Tam je napisal že omenjenih 11 anthemov oz. himen in Te Deum Chandos ter nekaj suit za glasbila s tipkami. Posestvo je bilo tudi prizorišče izvedbe Händlovega prvega angleškega oratorija Ester ter glasbenega krsta masque Akis in Galateja.

Za današnjo oddajo smo izbrali skladbo The Lord is My Light/Gospod je moja luč, sestavljeno iz Händlovih lastnih besed in besedil kar osmih različnih psalmov.
Zvenela bo v izvedbi sopranistke Lynne Dawson, tenorista Iana Partridgea, Zbora in orkestra The Sixteen ter dirigenta Harryja Christophersa.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju s hoteno subjektivnim pristopom. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka ob branju. Vseh enajst vsebinsko in razpoloženjsko raznovrstnih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja je Barbara Cerar.
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija uredništva igranega programa, programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Šah je musical za katerega sta glasbo spisala Benny Andersson in Bjom Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Zgodbo prežema politični naboj, ki se v dobi hladne vojne bije na šahovskem turnirju med ameriškim in ruskim velemojstrom. Možakarja pa ne bijeta bitke samo šahovskega boja, pač pa tudi boj za žensko, ki je v ekipi enega, a se zaljubi v velemojstra iz nasprotne ekipe. Čeprav naj protagonisti ne bi predstavljali resničnih posameznikov, lik ameriškega velemojstra rahla sloni na Bobbyju Fischerju, navdih za nastanek same zgodbe pa lahko najdemo tudi v karierah ruskih velemojstrov Korhnoja in Karpova.

S simfonijami si je Jean Sibelius pridobil pomembno mesto v svetu glasbe; na tem področju je bil edinstveno nadarjen mojster. Tudi če se mu ne bi posrečilo nič drugega, je enkrat za vselej dokazal, da nobena klasična oblika nikoli ne zastari skladatelja, ki ima dovolj domišljije in ustvarjalnega daru, da jo napolni z junaškimi mislimi in močno dojetimi čustvi.

Poljska pisateljica Joanna Bator je poleg vrste romanov – med temi omenimo v slovenščino prevedena naslova Peščena gora in Temno, skoraj noč, napisala še zvrstno mešano fikcijo Otok solza ter knjige esejev in reportaž Japonska pahljača, Japonska pahljača: Vrnitve in Morski pes iz parka Jojogi. Romani Joanne Bator so prevedeni med drugim v češčino, francoščino, hebrejščino, makedonščino, nemščino, slovenščino, madžarščino in ukrajinščino. Dobila je tudi veliko literarnih nagrad in priznanj, med temi leta 2017 nemško literarno nagrado Stefana Heyma za celotni opus. Literarni večer o njej je pripravila Jana Unuk.

Interpretirata dramski igralki Barbara Cerar in Saša Mihelčič,
vezno besedilo bere Bernard Stramić,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2019.

Spoznavamo glasbo Mártona Illésa in njegov cikel komornih in ansambelskih Akvarelov (Watercolors) v katerih je na sledi subtilnim barvnim obrisom, sopostavljanju in zlivanju barvnih struktur.

Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; posveča se predvsem kulturi rojevanja, pa tudi konceptom zdravja in različnim vidikom materinstva in starševstva. Je aktivna članica nevladne organizacije Naravni začetki, Združenja za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva, soustvarjalka in vodja programov ter svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu. Poleg tega je urednica, predavateljica in avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov. Izbrali smo njeno literarno besedilo, nastalo kot odziv na soočenje z izgubo, ko bližnji oboli za demenco.

Interpretka je Sabina Kogovšek,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.