Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Koncertno skladbo za klavir in orkester ter Toccato, preludij, fantazijo in ciaccono Ferruccija Busonija. Slišali bomo tudi 1. stavek iz Drugega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova ter Adagio iz skladateljeve Simfonije št. 2 v e-molu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo skladateljev Concertino za klavir in godalni orkester.

Tomas Tranströmer (1931–2015), švedski pesnik, psiholog in prevajalec, je leta 2011 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Pesmi je objavljal od leta 1954. Leta 1990 je preživel možgansko kap, zaradi katere ni več mogel govoriti. Pesmi je ustvarjal še naprej, vse do prvih let novega tisočletja. Vse življenje je igral klavir, po kapi se ga je naučil igrati samo z levo roko, pogosto je sporočil, da je igranje klavirja zanj sploh način, kako živeti po kapi.
V pesmi govori o petnajstsekundnem peklu (samo)pozabe, o skrivnosti jaza.

Interpret Matej Puc,
prevajalka Maja Caserman.

Poslušamo Bagatele, op. 47 Antonina Leopolda Dvořáka, Suito za godalni orkester Leoša Janačka, Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Andante iz Simfonije št. 2, op. 16 Aleksandra Glazunova, Simfonično pesnitev št. 9 "Hungaria" Franza Liszta ter Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela.

V letošnjem letu v pokrajini slovenske zborovske glasbe odmeva več pomembnih jubilejev, med njimi tudi 90. rojstni dan Lojzeta Lebiča. Po njegovih skladbah radi posegajo prav vsi domači vokalni sestavi, njegovo dediščino pa še posebej skrbno negujejo na Koroškem. Občina Prevalje, rojstni kraj Lojzeta Lebiča, je leto 2024 tako poimenovala kar Lebičevo leto – skladateljev jubilej zaznamuje s številnimi prireditvami in koncerti. V organizaciji Kulturnega društva Mohorjan je na enem od njih pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič nastopil tudi Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije. V oddaji predstavljamo izbrane posnetke z njegovega bogatega sporeda.

Robert Simonišek (1977) je pesnik in kritik, tudi pisatelj in umetnostni zgodovinar. Rodil se je v Celju, študiral je filozofijo in umetnostno zgodovino ter doktoriral na temo findesièclovske umetnosti. Je avtor pesniških zbirk Potopljeni katalog (2003), Avtoportret brez zemljevida (2008), Selitve (2013), Kar dopuščajo čuti (2020) in Vračanje k čistosti (2024). Za to zbirko je dobil Jenkovo nagrado skupaj z Miljano Cunta. Pesnik se v njej osvobaja vsega odvečnega in išče tisto bistveno, brezčasno. Z njim se je pogovarjal Vlado Motnikar.

Berbersko kulturo spoznavamo skozi zvoke njihove glasbe, ki je v srednjem Atlasu v Maroku nekoč prežemala vse njihovo življenje. Danes je to bolj ali manj le še spomin, saj so se razmere v gorovju zaradi verskih in političnih razlogov zelo spremenile, vendar pa je zvok iz začetka osemdesetih let ostal zapisan, z njim pa tudi občutje življenja in časa ter zavedanja krhkosti vsega, kar se nam po večini zdi samoumevno.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predstavljamo 25. mednarodni festival Pixxelpoint, ki poteka v Novi Gorici in Gorici,
govorimo o razstavi Primoža Puglja Začetek novembra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu
in o projektu Dramatika manjših evropskih jezikov, ki poteka v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame.
Pozornost namenjamo razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, poročamo o obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko na avstrijskem Koroškem.
Nekaj minut namenjamo nemškim medijem in programu 3Sat in opozarjamo na dogodke ob 300. obletnici Kantovega rojstva.

Glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Gašper Loborec,
redakcija Staša Grahek.

Glasbena medigra.

Življenje in delo zgodovinarja, geografa in sociologa Janeza Stergarja je tesno povezano s koroškimi Slovenci, njihovo zgodovino, sedanjostjo, delovanjem, ustvarjanjem, problemi in bitkami za pravice. Predvsem o njegovem delovanju v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, katerega dolgoletni predsednik je, govorimo v tokratnih Razgledih in razmislekih.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Bomsori Kim in pianista Dannyja Driverja, ki sta 21. oktobra nastopila v dvorani Wigmore v Londonu in tam v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov The Lunchtime Concerts izvedla Nokturno in tarantelo, op. 28 Karola Szymanowskega, Violinsko sonato v A-duru Césarja Francka, Briljantno fantazijo na teme iz Gounodove opere Faust Henryka Wieniawskega ter Chopinov Nokturno št. 20 v cis-molu v priredbi za violino in klavir.

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamed Abdul Munem se je rodil leta 1965 v Alepu. Leta 1996 je ustanovil svojo založniško hišo, ki je nepretrgoma delovala do izbruha sirske državljanske vojne 2011. Izdajal je dela številnih avtorjev, med drugim tudi kurdskih, ki jih režim ni priznaval. Njegov pesniški prvenec z naslovom Jutranja klapa je v Siriji izšel leta 2009, leto pozneje pa je izdal roman Palestinska črna kumina. Ko je bila njegova založba porušena, je marca 2016 čez Turčijo in Grčijo pribežal v Slovenijo, kmalu mu je sledila tudi njegova družina. Pri Moderni galeriji je leta 2018 izdal zbirko pesmi z naslovom Enaindvajset žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je novinar Dnevnika Andraž Rožman opisal v knjigi Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano, ki je izšla leta 2019 pri založbi Goga. Roman Kukavičji mladič (ar. فرخ الوقواق) pa je avtobiografska pripoved o Mohamedovi begunski poti, v kateri avtor s tenkočutnim, skorajda pesniškim jezikom popisuje etape svojega potovanja, srečanja in spoznanja na poti, ki se prepletajo z refleksijami o družbeno-političnem položaju v Siriji in o tem, kaj sploh pomeni bežati v neznano. Roman bo v prevodu Zarje Vršič konec leta izšel pri založbi Goga.

Prevajalka: Zarja Vršič;
režiserka: Špela Kravogel;
interpret: Primož Pirnat;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Ta koncert, opus 61, je od prve do zadnje strani prežet z romantično gorečnostjo, na najboljših mestih pa dosega čustvene višine.

Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Za življenja je izdala le eno pesniško zbirko, Temna vrata, ki je izšla leta 1941. Izida svoje druge pesniške zbirke Oboki leta 1959, ki jo je pripravljala, ni dočakala. Kljub skromnemu opusu, h kateremu moramo prišteti tudi nekaj odličnih prevodov, predvsem Prešernovih nemških pesmi v slovenščino, pa tudi slovenskih v nemščino, se je Lili Novy zapisala med najboljše predstavnice slovenske lirike v dvajsetem stoletju. Izbrali smo štiri njene pesmi: Vrnitev, Tihotna ura, Vikrče in Somrak.

Interpretira Petra Govc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
režija Barbara Hieng,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
produkcija 1999.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.