Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sta parafirala sporazum o zamrznitvi stavke zdravnikov. Kolar Celarčeva je dejala, da je vladi pojasnila vsebino sporazuma, saj so se pojavile dezinformacije.

Poudarila je, da se je cela vladna pogajalska skupina držala pogajalskih izhodišč, ki so jih dobili pri vladi. Prav tako so bili večkrat pooblaščeni za vodenje pogajanj, nazadnje prejšnji četrtek. Ministrica po današnjem obisku na vladi, kjer je pojasnjevala vsebino sporazuma, meni, da vlada stoji za njo in je pomirjena z njenimi pojasnili.

"Nisem prekoračila sklepov na vladi. Če bi bilo to naknadno ugotovljeno, bom odstopila," je dejala.

Kuštrin pa pričakuje, da bo vlada potrdila danes parafiran sporazum. "V teh prostorih sem parafiral več sporazumov in se še ni zgodilo, da vlada tega ne bi potrdila, ker bi pod vprašaj postavila svojo kredibilnost," je dejal.

Glede na izjave nekaterih drugih sindikatov, ki pogojujejo nadaljevanje pogajanj s parafo sporazuma, pa je dejal, da če jih bodo drugi sindikati še naprej ovirali, razmišljajo o tožbi.

Pojasnila ministrstva
Dogovor "vsebuje le zavezo vlade, da bo predlog plačnega zakona glede odprave omejitve napredovanja do 1. decembra posredovala v usklajevanje sindikatom javnega sektorja in ga po usklajevanju z izjavo o stopnji usklajenosti s sindikati posredovala v DZ", so v sporočilu medijem zapisali na ministrstvu za zdravje. Gre za odpravo omejitve 57. plačnega razreda, ki ga uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem.

Standardi in normativi
Prav tako so se s Fidesom dogovorili, da se v zdravstveni sistem uvedejo standardi in normativi zdravniškega dela. S tem želijo sistemsko urediti organizacijo dela zdravnikov in zagotoviti delovne razmere zdravnikov, ki bodo omogočali dovolj časa za kakovostno obravnavo bolnikov, enakomerno obremenjenost zdravnikov in zagotovili kakovost zdravstvene obravnave.

Standardi in normativi dela zdravnikov se bodo uvedli na način, da jih bo moral pripraviti vsak zdravstveni zavod in pri tem upoštevati standarde in normative, ki so in bodo še sprejeti za posamezne zdravniške specialnosti na ravni države.

Uvedba standardov in normativov dela zdravnikov bo poleg ustrezne organizacije dela zdravnikov omogočila tudi možnost ustreznega kadrovskega načrtovanja in ciljno vodenje zaposlovanja zdravnikov, so sporočili z ministrstva.

Postopno zaposlovanje
Ker zdravnikov ta hip ni, jih bodo v sistem vključevali postopno, da bodo pri številu zdravnikov dosegli povprečje EU-ja. Postopno zaposlovanje novih specialistov bo mogoče, saj jih bo 1.831 končalo izobraževanje do leta 2023.

Glede na to, da je premalo zdravnikov za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo državljani, delodajalce zavezujejo, da bodo, upoštevaje normative dela zdravnikov, zaposlovali zdravnike po zaključenem specialističnem izpitu, po navedbah ministrstva piše v sporazumu.

Do ustrezne kadrovske popolnitve pa bodo zaposleni zdravniki, za skrajševanje čakalnih dob, opravljali svoje delo prek dogovorjenih normativov dela in tudi v dodatnem ordinacijskem času.

Projekt fleksibilnega nagrajevanja
Da bi skrajšali čakalne dobe, za večjo kakovost in zagotavljanje več časa za obravnavo bolnikov je dogovorjena tudi uvedba posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja. Po predvidevanjih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi za izvedbo posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja potrebovali letno največ med 36 in 40 milijoni evrov.

Zaradi pomanjkanja zdravnikov bo ministrstvo za zdravje predlagalo spremembo ureditve, na podlagi katere bi lahko specializanti družinske medicine po dveletnem programu specializacije že imeli opredeljene bolnike.

Dogovorjeno je bilo, da se v aneksu h kolektivni pogodbi odpravi neustrezen sistem določanja delovnih mest zdravnikov, tako zdravnikov specializantov kot tudi zdravnikov specialistov. Zdaj veljavni sistem je namreč takšen, da je delovno mesto zdravnika specializanta in zdravnika specialista odvisno od trajanja specializacije, ki jo je opravil, so še sporočili z ministrstva.
Koprivnikar prepričan
Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ministrica ni presegla pooblastil koalicije in nikjer v sporazumu s Fidesom ne gre za neposreden poseg v plačni sistem.
Dogovor bo obremenil zdravstveno blagajno
Na ministrstvu za finance so ob dogovoru s Fidesom, ki naj bi bil vreden okoli 40 milijonov evrov, pojasnili, da se plače zdravnikov financirajo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato dogovor glede plač in stroškov dela zdravnikov v celoti vpliva na zdravstveno blagajno.

Nezadovoljstvo v koaliciji
Da takšen sporazum, kot ga je vladna stran sklenila z zdravniškim sindikatom Fides, ni bil v dogovoru s koalicijo, so prvi opozorili v koalicijski stranki SD in dodali, da pomeni grožnjo dogovoru s sindikati javnega sektorja.

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je zatrdil, da za njihovo stranko sporazum ni sprejemljiv in da ni rezultat dogovora koalicijskih partnerjev.

Če je ministrica prekoračila svoja pooblastila in bo s tem morda zrušila dogovor z javnim sektorjem, bo moral premier Miro Cerar na to odgovoriti, je bil oster Han.

Pojasnil je, da se izreka glede na to, kar je o sporazumu z zdravniki slišal iz medijev, in glede na besedilo, ki ga ima v rokah. "Takega papirja v normalni državi, čeprav govorimo o zdravnikih in bolnikih, ne moreš podpisati," je bil oster.

Kaj sploh drži?
Vendar pa je Kustec Lipicerjeva pojasnila, da glede na različne informacije v javnosti intenzivno preverjajo, kaj res drži glede sklenjenega dogovora z zdravniškim sindikatom Fides. Prav zato težko komentira, ali je sporazum ogrozil pogajanja z javnim sektorjem. Po njenih besedah je koalicija dala jasna izhodišča za pogajanja s Fidesom in sindikati javnega sektorja s pričakovanjem, da obe pogajalski strani skleneta dogovor. Takega, ki ne bo dober le za pogajalce, pač pa predvsem za to, da bomo lahko v državi še bolje delovali.

Dodala je, da je bil to edini mandat za sklenitev takega sporazuma s Fidesom, s katerim ne bodo reševali socialnega položaja zdravnikov, ampak stisko bolnikov, ki predolgo čakajo na zdravstveno obravnavo. Dodala je, da je sistem plač javnih uslužbencev enoten in je to enotno izhodišče koalicije.

Gantar: Bojim se, da v DeSUS-u ne bo podpore
Tudi podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar je do sporazuma zadržan. Podpira sicer nekaj dobrih rešitev iz sporazuma, a obenem poudarja, da je močno pomanjkljiv in finančno nedorečen, zato bodo morali v koaliciji o njem še razpravljati. Gantar se ob tem boji, da v DeSUS-u ne bo podpore. Po Gantarjevem mnenju sporazum tudi ni primeren za potrditev na vladi, zato bo treba doseči spremembo sporazuma.

Že zaveza, da bo vlada predlog plačnega zakona glede odprave omejitve napredovanja do 1. decembra posredovala v usklajevanje sindikatom javnega sektorja, je po njegovem mnenju definitivna namera, da se v to poseže. To pa v koaliciji ni bilo dogovorjeno, je dodal. Skrbi pa ga tudi finančna nedorečenost sporazuma, ki bi lahko, če sredstev ne bo zagotovljenih, posegel v denar, ki bo na voljo za same zdravstvene storitve.

Če je ministrica presegla pooblastila, bo po njegovih besedah moral o njenem položaju razmisliti premier sam. "Lahko pa predstavlja težavo, če je v resnici šlo za obljubo, ki ni imela podpore," je pojasnil Gantar.
Potek stavke
Zdravniki so od 8. novembra stavkali tako, da so omejili svoje delo na 40 ur tedensko. To je že po nekaj dneh povzročilo težave zlasti v tistih zdravstvenih ustanovah, kjer morajo zdravniki zaradi pomanjkanja kadra delati nadure, da delo poteka kolikor toliko normalno. Z danes parafiranim sporazumom bodo stavkovne dejavnosti zamrznjene do 23. januarja.