Pomembno vprašanje pri električnih vozilih je že dolgo torej tudi to, koliko bo stalo polnjenje baterij takrat, ko bo polnilnih postaj in ponudnikov več ter predvsem, ko bo električnih vozil na trgu že toliko, da bo to pomembno vplivalo na porabo elektrike. Odgovora na to seveda še ni in ga tudi še zelo dolgo ne bo, saj se mora prej močno povečati število električnih avtomobilov. V preteklosti je bilo objavljeno že veliko napovedi in ugibanj o tem, kakšen bi utegnil biti znesek hitrega polnjenja baterije takrat, ko bo, če bo, to običajna praksa vsaj tretjine prevoznih sredstev na trgu.
Seveda se električno polnjenje plačuje tudi danes, a je ta cena pogosto vsaj delno subvencionirana, kar seveda dopušča prostor ugibanju o tem, kakšna bi bila cena, če bi se oblikovala po prosti profitabilni ekonomski logiki. Energenti svojo ceno na trgu seveda pogosto spreminjajo, zato je računanje, koliko nas stane prevožen kilometer, gledano zgolj skozi nakup in porabo energije, nikoli dokončano računanje. Jasno pa je, da je za uporabnika zmanjševanje odvisnosti od zgolj bencina in plinskega olja ter razpršitev odjema tudi na plin, elektriko, vodik in v prihodnosti na še kakšen drug vir zagotovo ugodno, saj zmanjšuje monopolni položaj na trgu ponudbe.
Poglobljeni računski modeli, krčmarja pa nikjer
Ko bo trg ponudnikov električne energije vzpostavljen, vozil pa na trgu toliko, da se bo ta trg sploh lahko vzpostavil, bomo elektriko najverjetneje kupovali na enak način kot danes zakupimo prenos podatkov mobilnega operaterja za naš pametni telefon. Pri tem nas zanima cena paketa, v katerem so zajeti klici, prenosi podatkov, hitrost in morda še gostovanje. Ta model se bo prenesel tudi v obliko rabe električnega avtomobila, a do tam je še kar nekaj ovir.

Do takrat pa bo plačevanje za polnjenje baterije očitno zelo neuravnoteženo. Na domači garažni polnilni postaji bo še nekaj časa verjetno zelo poceni, drugje pa, vsaj kakor je videti zdaj, bo to precej igra sreče.
Ni zastonj kosila
Američani radi rečejo, da ni zastonj kosila. Enako velja tudi za brezplačno polnjenje električnih avtomobilov, kar je sicer že lep čas sicer mogoče prakticirati na različnih tako ali drugače subvencioniranih polnilnih mestih. Pri Petrolu so v tem pogledu lastnike električnih vozil pred dnevi postavili pred resen preizkus vzdržljivosti. Kot pravijo na svojih spletnih straneh, mrežo polnilnih postaj postavljajo že od leta 2012, do zdaj pa so postavili 11 električnih polnilnic s 23 polnilnimi mesti. Pri Petrolu so obratovanje svojih polnilnic razdelili na dve časovni obdobji, na testno in obdobje rednega delovanja. Testno obdobje je trajalo od 1. decembra 2015 dalje do vzpostavljenega rednega obratovanja hitrih polnilnic, obdobje rednega delovanja, se pravi delovanja, ko je treba prečrpano elektriko plačati, pa je nastopilo 20. junija.

Polnjenje se obračunava po rednem ceniku, ki je na voljo na njihovi spletni strani. Petrolove cene so lastnike električnih avtomobilov prisilile v novo računanje o ekonomičnosti vožnje z elektriko, čeprav je jasno, da so stisnjeni v kot, saj veliko drugih možnosti za polnjenje, vsaj če se nameravajo z električnim avtom peljati na vsaj malo daljšo pot, niti nimajo.
Zelena matematika po novem
Za pomoč pri računanju porabe kWh pri običajni rabi električnega avtomobila smo se obrnili kar na lastnika takega avtomobila, ki je s svojim vozilom od lanskega poletja do danes prevozil 40.000 kilometrov. S tem podatkom se nam je zdel pravšnji naslov za oblikovanje vsaj približne ocene o tem, kakšen strošek čaka po novem lastnike električnih avtomobilov na Petrolovih polnilih postajah. Govorimo seveda o tistih uporabnikih, ki se nekoliko oddaljijo od krajših dnevnih relacij v dometu med največ 100 in 150 kilometri.

Avto, ki smo ga uporabili za izračun realnega modela, porabi na 100 km med 13 in 18 kWh, kar smo za lažje računanje zaokrožili na vrednost 16 kWh. Avtomobil se našemu vozniku v idealnih pogojih na hitri polnilnici polni z močjo 42 kW, kar pomeni, da prejme potrebno energijo za 100 km v približno 22 minutah. Po rednem ceniku Petrola za registrirane uporabnike in brez naročnine bi to pomenilo 6,38 €/100 km. Bencin 95 ima ceno na dan 21. junija 2016 1,238 EUR/l, dizel 1,130 EUR/liter, avtoplin pa 0,509 EUR/l.
Ura resnice
Čeprav je jasno, da je največja prednost električnih avtomobilov v urbanih okoljih in krajših dnevno prevoženih razdaljah, pa se danes močno spodbujajo tudi drugačne vloge električnih avtomobilov. Projekt Zeleni koridorji Slovenije, ki je del projekta Central European Green Corridors, je že tak, saj spodbuja vožnjo z elektriko na dolge proge. Petrol je v tem projektu v upravljanje prevzel 26 hitrih polnilnic na slovenskem avtocestnem križu.

Pomen hitrih polnilnih postaj je za rast števila električnih avtomobilov zagotovo neizogibna nuja, saj za polnjenje iste količine elektrike, kot smo jo navedli zgoraj, praviloma doma potrebujemo dobrih sedem ur. Tudi zato gradnjo hitrih polnilnic zelenega koridorja financirata tako Slovenija kot Evropska unija.

Natančneje, vrednost 26 polnilnih postaj je ocenjena na dva milijona evrov, nosilca projekta pa sta Ministrstvo za infrastrukturo in družba SODO (distribucijski operater z električno energijo). 1,38 milijona zagotovi družba SODO, partnerji projekta pa so DARS, Petrol in OMV. 620.000 EUR pa je sofinancira Evropska unija. Gledano z davkoplačevalskega zornega kota bodo hitre polnilne postaje na avtocesti, z izjemo deleža družbe OMV, torej postavljene z večinskim davkoplačevalskim denarjem.
Zelena je predvsem barva denarja
Pri tako postavljeni Petrolovi cenovni politiki zaračunavanja elektrike pa se davkoplačevalec vseeno zmede. Če je bil projekt mišljen kot instrument za spodbujanje nakupa in rabe električnih avtomobilov potem so nas s takimi cenami postavili pred hudo dilemo. Morda pa smo zeleni projekt razumeli narobe in gre v resnici za zgolj poslovno-finančni model, v katerem se hitre polnilne postaje gradijo iz zgolj ekonomskega vzgiba, ki ima s trajnostno okoljskimi skrbmi skupnega samo toliko, kolikor je mogoče računati na ugodne neposredne finančne ulove. Pri tem se verjetno računa, da so kupci električnih vozil finančno dovolj vzdržni, okoljsko pa tako močno ozaveščeni, da bodo plačevali za prevožen kilometer zneske v vrednosti fosilnih goriv. V tem primeru se bodo morali kljub visokim cenam za elektriko kar pridno voziti, saj jih je na našem trgu številčno zgolj za vzorec in pri takih cenah elektrike se njihovo število še lep čas ne bo bistveno povečalo. Očitno res ni brezplačnega kosila. Še posebej pozoren pa velja biti, če vam ga ponuja država ali naftna družba.