Skubic, ki je kresnika prejel že za romana Grenki med in Koliko si moja, se v tokratnem delu Samo pridi domov (izšlo je pri založbi Modrijan) loteva zelo aktualne teme, ki v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave, in sicer političnega tajkunstva in korupcije. Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman s ključem; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.

"Zdelo se mi je zanimivo, da se slovenska literatura izogiba nekaterim temam, o katerih vsak dan beremo v časopisih. Mogoče sem se naveličal, da me označujejo kot pisatelja, ki piše o ljudeh z obrobja. Zakaj ne bi pisal kdaj o ljudeh iz središča?! Mogoče mi je bilo to malo tuje okolje, sem se ga moral lotiti kar študiozno, ampak imel sem dober navdih oz. idejo," je v pogovoru v živo s Špelo Kožar v Odmevih dejal nagrajenec.

Odvetnik Leon, ki se upre tajkunom, je upornik z razlogom. Na vprašanje, ali je v Sloveniji veliko upornikov z razlogom, Skubic odgovarja: "Upornikov z razlogom nas je v Sloveniji veliko. Večina je mogoče res pasivnih, da se jim ne ljubi nič kaj posebnega narediti, razen da bentijo po javnih forumih. Ta pravnik pač nekaj naredi. Ironija te situacije je, da se mi je zdelo potrebno narediti tega junaka takega, da lahko to naredi ne kot čisti idealist, temveč samo na ta način, da vrne tajkunom z njihovimi lastnimi sredstvi. Nekateri bralci so očitali glavnemu junaku, da ne morejo simpatizirati z njimi, da je tudi on moralno umazan. Ampak on je naredil pravo stvar s sredstvi, ki so mu bila na voljo."

Naslov knjige Samo pridi domov je po avtorjevih besedah poziv. "Poziv k temu, naj nehamo ves čas govoriti o nenehni rasti, uspešnosti, dodajanju vrednosti, ampak se spomnimo, da je življenje pravzaprav doma, življenje je tam, kjer smo s svojimi ljudmi, kjer smo to, kar smo, in ne bitja, ki so na trgu delovne sile, borci za prevlado nad vsemi drugimi oz. nekaj podobnega."

Manca Košir pa ga je v pogovoru z nagrajencem označila celo za ljubezenski roman, česar sam Skubic ni zanikal. Med drugim je nagrajenec v predstavitvenem posnetku povedal tudi, da si je ob prejetju prvega kresnika dejal, da se kot pisatelj "končno lahko začne resno jemati".

O zmagovalcu je, kot običaj veleva, v Cankarjevi spominski sobi v strogi klavzuri razpravljala žirija, ki so jo sestavljali literarni kritiki Gabriela Babnik kot predsednica ter Igor Bratož, Tina Kozin in Aljoša Harlamov. Četverica je letos med nominirance uvrstila še Katarino Marinčič za roman Po njihovih besedah, Marka Sosiča za Kratki roman o snegu in ljubezni, Dušana Šarotarja za delo Panorama in Veroniko Simoniti, ki si je nominacijo prislužila z romanom Kameno seme. Nagrajencu so izročili ček, vreden 5.000 evrov.

Letošnjo prireditev na Rožniku, ki je v šotoru krajšala čas do razglasitve nagrajenca, je režiral Andrej Stražišar. Program je vodil igralec Janko Petrovec, nastopila sta Vita Mavrič in Jani Kovačič, Manca Košir pa se je pred razglasitvijo nagrajenca pogovarjala z vsemi petimi finalisti, podelitev je sklenil nastop skupine Kapobanda. Vzdušje na Rožniku je bilo kljub neprijaznemu vremenu prijetno, obiskovalci pa so zapolnili šotor, ki je ščitil pred dežjem. Tako je bil tudi sprevod, ki se je vil do tradicionalnega kresa, ki ga prižiga nagrajenec, kar dolg, četudi se je bilo treba skrivati pred dežniki. Kres so torej prižgali vremenu navkljub.

Znova parno število žirantov
Žirija je že tretje leto zapored štiričlanska, čeprav je lani ob razglasitvi nagrajenca predsednica lanske žirije profesorica Alojzija Zupan Sosič pozvala časopisno podjetje Delo, ki podeljuje to nagrado, naj povrne petčlansko žirijo, ker je odločitev o zmagovalcu v neparnem številu lažja.

Letos so ocenjevali 130 romanov, kar pomeni, da je bila slovenska romaneskna produkcija prejšnjega leta količinsko zelo velika in tudi sicer je bila po oceni predsednice žirije kakovostna. Poleg številnih dobrih knjig pa je bilo seveda opaziti tudi veliko nekakovostnih romanov, je povedala Babnikova za Delo.

Med omenjenimi avtorji je v izboru za nagrado prvič le Simonitijeva s svojim romanesknim prvencem. Sosič in Šarotar sta bila za kresnika že nominirana.

Dva romana založbe Modrijan
V romanu Po njihovih besedah, ki je prav tako izšel pri založbi Modrijan, Katarina Marinčič prepleta tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov. Protagonisti so tako arheolog Heinrich Schliemann, pisec pustolovskih romanov Karl May ter šef protiobveščevalne službe, katerega zgodba je postavljena v drugo polovico 20. stoletja. Osnovni vezni element med pripovedmi je razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.

In dve izdaji založbe Litera …
Kratki roman o snegu in ljubezni Marka Sosiča je delo o izgubljenih in znova najdenih bližinah v času nasilja. Nasilja ene družbene skupine nad drugo, toda vedno tudi nasilja, ki ni daleč od nas, temveč lahko nenadoma izbruhne v naši bližini, v naših najbližjih.

Roman Kameno seme je nanizan skozi zgodbe več ljudi, domačinov in tujih turistov, ki se poleti znajdejo v imaginarnem kraju na enem izmed hrvaških otokov. Če njihove usode še niso tako ali drugače prepletene, se to zgodi zdaj, ko jezna, z bolečino zaznamovana domačinka vrže kamen in sproži sosledje dogodkov. Roman Veronike Simoniti je prav tako kot Sosičev izšel pri založbi Litera.

Panorama Dušana Šarotarja je izšla pri Beletrini. Pisatelj išče mir in navdih za pisanje na počasnem potovanju po deževni in megleni irski obali, od tam odpotuje v Belgijo in prek Ljubljane v Sarajevo. Pot ga vodi predvsem v vedno globlje v pokrajine lastne notranjosti …

Lanski dobitnik kresnika je Davorin Lenko, ki ga je prejel za svoj roman Telesa v temi, predlani pa Goran Vojnović za roman Jugoslavija, moja dežela, ki je letos doživel dramatizacijo na odru ljubljanske Drame.

Med dobitniki kar nekaj povratnikov
Kot dvakratni nagrajenci so poleg Vojnovića in Skubica zapisani še Lojze Kovačič in Feri Lainšček, kar trikrat je prejel nagrado Drago Jančar ter po enkrat poleg Lenka še Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš in Tadej Golob. Idejni oče kresnika, nagrade za najboljši slovenski roman, je pisatelj Vlado Žabot, prvič so jo podelili 23. junija 1991 na Razkrižju ob Murinih mrtvicah, do leta 1996 je gostovala na domačiji Josipa Jurčiča na Muljavi, od takrat pa jo - z dvakratno izjemo Ljubljanskega gradu - podeljujejo na ljubljanskem Rožniku.