Izjave slovenskega filozofa Slavoja Žižka na uvodni dan sejma so bile deležne burnih odzivov že med samim nagovorom. Med drugim je obsodil Hamasove teroristične napade na izraelsko prebivalstvo, a hkrati opomnil, da je treba prisluhniti tudi Palestincem in upoštevati ozadje tega spora, da bi ga razumeli. Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar je za STA povedala, da so odzivi na Žižkov govor večinoma izjemno pozitivni in da so bili ljudje večinoma navdušeni nad slovenskimi govorci na včerajšnjem dogodku. Žižkov govor je bil deležen tako pozitivnih kot negativnih kritik, predvsem pa velike medijske pozornosti, je dodal Miha Kovač, sokurator programa slovenskega gostovanja.

Slavoj Žižek: "Še ostrejši bi moral biti"
Nemški javni prostor je zaradi zgodovine izjemno politično korekten. V tem trenutku skorajda ne dopušča drugega kot enoznačno podporo Izraelu in obsodbo Hamasa. Kot svoj govor dan pozneje ocenjuje Žižek, obžaluje, da ni bil še ostrejši. "Tistemu, ki me je prekinil, bi moral zavpiti nazaj: 'Ti si največji podpornik antisemitizma v Nemčiji!' Ker tak odnos bo samo še okrepil antisemitizem," je povedal v izjavi za TV Slovenija.

Kot je še dodal Žižek, je šlo za odgovor "teh lažnih filosemitov", a večina zasebne pošte, ki jo dobiva, je drugačna, napadajo da ga lažni levičarji, je še povedal. Ob tem se je tudi vprašal, komu je nedavno služil napad Hamasa, ker je, kot je menil, objektivno služil najtrši roki v Izraelu. Ob tem je spomnil, da so Izrael še pred dvema, tremi meseci pretresale velike demonstracije, a je zdaj tega konec.

"Jaz dejansko mislim, v moji viziji imate Hamas in Netanjahujevo vlado, v kateri sedi Itamar Ben-Gvir, od Izraela obsojen kot terorist, in na drugi strani Hamas. To je ena os, na drugi strani so normalni ljudje," je še povedal Žižek in dodal, da ga je pri vseh reakcijah "streslo to", da niti ena stvar, ki jo je izrekel v torek, ne bi bila že izrečena v liberalnih, zahodnih, izraelskih medijih.

Mladen Dolar: Žižka so organizatorji sejma prosili, da spregovori o nedavnem dogajanju na Bližnjem vzhodu, tako da to ni bilo nepričakovano
Filozof Mladen Dolar je za STA poudaril dejstvo, da ima bližnjevzhodni konflikt zelo dolgo zgodovino in prav to zgodovino je treba imeti v mislih. "Če se ne bomo zavedeli te zgodovine in sprememb, ki so nastale v diskurzu o tem konfliktu skozi desetletja, je ta konflikt dejansko nerešljiv," je še opozoril.

Na vprašanje, ali bi lahko odziv nemške politike povezali z zakoreninjenim občutkom krivde, je Dolar odgovoril, da je gotovo, da je antisemitizem nevralgična točka nemške zgodovine, da posledično vsi v trenutku dokazujejo pravoverstvo in da so na pravi strani. Ob tem pa pozabijo povedati stvari, ki jih je treba povedati, je sklenil Dolar.

Sorodna novica Nataša Pirc Musar na FKS-ju: "Frankfurtski sejem je dokaz za to, da smo civilizacija"

Dvorano (večkrat) zapustil hessenski komisar za antisemitizem
Med njegovim govorom je več obiskovalcev dogodka protestno zapustilo dvorano. Med njimi je bil tudi komisar za antisemitizem v zvezni deželi Hessen Uwe Becker, ki prihaja iz vrst CDU-ja. Becker, ki je celo večkrat zapustil dvorano, je najprej nasprotoval Žižku pred odrom in pozneje tudi na odru, pri čemer ga je obtožil relativiziranja Hamasovih zločinov, poroča nemški časnik Die Zeit.

Ko je Žižek svojo tezo, da evropska desnica rada podpira Izrael, podkrepil s pripombo, da je že nacionalsocialist Reinhard Heydrich odobraval judovsko državo na Bližnjem vzhodu, je Becker vzkliknil: "To je sramota, na dan, kot je ta." Komisar je nato za nemško tiskovno agencijo DPA dejal, da se lahko pogovarjamo o čemer koli, tudi o pravicah in trpljenju Palestincev, a "ne z izenačevanjem in enako obravnavo nepravičnosti, množičnega nasilja in terorizma – to ni mogoče".

Žižek opomnil, da gre za izključevanje drugače mislečih
Med gosti dogodka, ki so med Žižkovim nagovorom zapustili dvorano, je bil tudi frankfurtski župan Mike Josef iz stranke SPD. V svojem govoru na odprtju je med drugim dejal: "Jasno smo obsodili napad Hamasa na Izrael. Tu je šlo za napad teroristične organizacije, ki je ubijala otroke, nedolžne, in glede tega ne moremo imeti več različnih mnenj." (Frankfurt je sicer mesto z drugo največjo judovsko skupnostjo v Evropi.) Med Žižkovim govorom je bilo slišati več protestnih medklicev iz občinstva, na kar se je govorec med drugim odzval z besedami, da gre za izključevanje drugače mislečih, piše Frankfurter Allgemeine.

Pred Žižkom so zbrane nagovorili tudi nemška pooblaščenka za kulturo Claudia Roth ter ministrica nemške zvezne dežele Hessen za znanost in kulturo Angela Dorn (obe iz stranke Zeleni), frankfurtski župan Josef in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kot je nato poudaril Žižek, nihče od govorcev pred njim, razen slovenske predsednice, ni omenil Palestincev, saj so vsi razpravljali le o Izraelu in Hamasu.

Boos: "Ljudje smo in razmišljamo po človeško"
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je po burnem odzivu dela občinstva na filozofov nagovor pozval k svobodi govora za Žižka. "To je svoboda izražanja. In moramo jo pustiti tako, to je zame pomembno. Mislim na to skupnost in rad bi rekel, da smo vsi ena skupnost in da govorim v njenem imenu: 'Obsojamo nasilje.' Ljudje smo in razmišljamo po človeško. Človeško na izraelski in palestinski strani. Zelo pomembno je, da smo si enotni pri obsodbi nehumanosti in nasilja. Mislim, da ste v tem vsi z menoj. In vesel sem, da lahko to povemo na tem mestu."

Sorodna novica Književnost znova predmet političnih delitev. Said Khatibi: Arabski pisatelji niso teroristi.

Govor je po direktorjevih besedah mogoče tudi prekiniti in je vesel, da se je to tudi dogajalo, a je prav tako vesel, da so ga "poslušali do konca, četudi nam ni bil všeč. Tudi če ga celo obsojamo, je pomembno, da prisluhnemo drug drugemu," je njegove besede navedel Die Zeit.

Boos je še pred včerajšnjim uradnim odprtjem sejma Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu" in napovedal več sejemskega prostora za judovske glasove. Zato so sodelovanje odpovedali društvo založnikov Združenih arabskih emiratov, arabsko društvo založnikov v Egiptu in na dan odprtja festivala še malezijsko ministrstvo za šolstvo, sodelovanje je odpovedal tudi v Kranju živeči alžirski pisatelj Said Khatibi.

Žižek se je v nagovoru dotaknil tudi preložitve podelitve nagrade palestinski književnici Adanii Šibli, pri tem pa je poudaril, da je to v nasprotju z vrednotami sejma, izključevanje pa ni rešitev. To potezo podeljevalcev nagrade je označil za škandalozno. "Nisem samo ponosen, da sem tukaj, ampak me je tudi malo sram," je dejal po pisanju časnika Frankfurter Rundschau.

Boos je pred začetkom sejma dejal, da podelitev nagrade Šibli "ni bila nikoli vprašljiva. /…/ To ni naša odločitev, ampak odločitev komisije za nagrade. Kot sem rekel, poskušamo avtorico zavarovati pred žalitvami. Ta tema trenutno zelo razvnema. Zelo pomembno se mi zdi poudariti literarno kakovost knjige, vendar pa to zaradi politike in sovražnih množic ni mogoče. Res si želimo zaščititi avtorico," je dejal Boos, ki je tudi predsednik upravnega odbora združenja LitProm, ki podeljuje omenjeno nagrado.

Govori na odprtju politično obarvani na željo vodstva sejma
Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu poteka pod vodstvom Javne agencije za knjigo RS (JAK). Odziv direktorice agencije Katje Stergar, da so bili odzivi na Žižkov govor večinoma izjemno pozitivni in da so bili ljudje večinoma navdušeni nad slovenskimi govorci na včerajšnjem dogodku, smo že povzeli. Dodala je, da so bili vsi govori na odprtju sejma na željo vodstva sejma politični, z izjemo govora slovenske pesnice Miljane Cunta. Po besedah direktorice je kdor koli, ki je spremljal dogodek, lahko opazil, da med nastopi nemških govorcev marsikdo v dvorani ni ploskal, a se je poslušalstvo vzdržalo komentarjev.

"S tem smo v bistvu dosegli tisto, kar smo želeli. Smo vidni in smo tukaj," je v izjavi še ocenil Miha Kovač. Dodal je, da ga je nekoliko razočarala nestrpnost nekaterih prisotnih, ki niso bili pripravljeni prisluhniti drugačnemu mnenju. A je ob tem dejal, da je to knjižni sejem in torej prostor, v katerem so dovoljena različna mnenja. Kovač je pohvalil odziv direktorja sejma na Žižkov nagovor. "Mislim, da delamo točno tisto, kar je treba delati na taki prireditvi," je še dejal Kovač za STA.

Za razumetje nujna poglobljenost branja
Na drugi dan sejma bodo pozornost posvetili tudi manifestu o branju na višji ravni, s katerim njegovi avtorji sporočajo, da je branje knjig podlaga tako za kritično, analitično in logično mišljenje kot tudi za uporabo sodobne tehnologije. Stergar se je v duhu manifesta navezala na Žižkov govor z besedami, da je "treba je brati poglobljeno zato, da lahko razumemo", saj "kdor koli je zares poslušal, je lahko razumel, kaj je Žižek povedal". Kovač pa je dodal, da je "manifest tudi poziv proti temu, da se vsi skupaj zapiramo v svoje mehurčke in da ne znamo slišati drug drugega."