Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetniki se v zadnjem času spopadajo z zamudami pri dobavi osnovne opreme, kot so platna. Skrb vzbujajoče je tudi pomanjkanje barv – zlasti ko gre za barvo ultramarin, ki je po številnih raziskavah najljubša barva umetnikov.
Strokovnjaki domnevajo, da bi bila lahko majhna oljna slika, ki so jo letos skoraj prodali na dražbi za 1500 evrov, pravzaprav delo italijanskega mojstra Michelangela Merisija da Caravaggia. Slika je dobila status zaščitenega predmeta kulturnega pomena.
Restavriranje Tizianove slike Marijino vnebovzetje v baziliki Santa Maria Gloriosa dei Frari v Benetkah je razkrilo resnično razkošje mojstrove barvne palete.
V Narodni galeriji bodo leto 2022 posvetili razširjenim predstavitvam izbranih avtorjev, ki so s svojimi deli zastopani v muzejski zbirki. Osrednjo razstavo bodo posvetili Mateju Sternenu, "najbolj samosvojemu med impresionisti".
V dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju so do konca januarja podaljšali razstavo Tizianove upodobitve žensk. Iz svoje zbirke in iz tujine so nabrali več kot 60 del, ki predstavijo vlogo žensk v opusu beneškega mojstra in njegovih sodobnikov.
Prodajno krizo med epidemijo so določeni ustvarjalci in umetniki, predvsem tisti, ki jim je blizu tehnologija, dobro izkoristili. Prodajni kanal namreč niso več izključno galerije in dražbene hiše, kriptosvet piše novo zgodovino umetnosti.
Avstrijska kriminalistična policija je na podstrešju staršev dunajskega špediterja odkrila več umetniških del. Preiskovalci domnevajo, da je gre za ukradena dela v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov, med katerimi so umetnine Klimta in Schieleja.
Nekdanja ameriška prva dama Melania Trump je naznanila, da se podaja v svet nezamenljivih žetonov (NFT), kjer bo kot prvo delo ponudila umetniško delo Melania's Vision (2021) ali Melanijina Vizija.
Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj, Poskus 2 (Cirkulacije) je večletna raziskava prostora umetnice Neže Knez, ki prek osebne pripovedi govori o "zgodovini in identiteti pokrajine, prepletanju osebne in obče biografije".
V Galeriji Kresija se odpira razstava ob 60. obletnici izida prvega albuma Asterix. Galskega junaka sta med slovenske bralke in bralce pripeljala Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
"Po eni strani sem se vedno strašno bal rutine, ker sem po naravi raziskovalec, tako da sem menjal pristope … od hipne, z različnimi materiali, s peresom, čopičem, se pravi, take desetminutne, impulzivne," opisuje Daniel Demšar.
Pod naslovom Ulica je v Mali galeriji Cankarjevega doma združeno večje število portretov, za katere so za istoimensko fotorubriko v tedniku Mladina Igorju Škafarju pozirali večinoma mladi.
Ob naraščanju napetosti med Rusijo in Zahodom zaradi Ukrajine, migrantske krize na poljsko-beloruski meji in naraščajočih cen zemeljskega plina je marsikoga presenetilo, da je ruski predsednik med pokrovitelji razstave, ki slavi evropsko enotnost.
V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu v Murski Soboti je na ogled razstava Ciganjica, ki prikazuje življenje romskih žensk. Študent arhitekture Marcel Baranja Rominje naslika kot (še vedno) neenakopravne v pretežno patriarhalno urejeni družbi.
Razstava Eve Šuster z naslovom Saba, porota je iluzija časa predstavlja serijo grafičnih listov, polnih fragmentov, "ki jih je umetnica priklicala iz preteklosti in jih odtisnila na papir".
Boris Cvjetanović, eden vidnejših hrvaških fotografov, ki ga zanimajo predvsem socialni in družbeni fenomeni, se s svojo prvo samostojno razstavo v Galeriji P74 Fotografirani in osvetljeni predstavlja tudi slovenski javnosti.
S samostojno razstavo Evergreen se v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec, ki pa ima po navedbah galerije izmojstren izraz, "kot da bi imela za seboj že dolgo ustvarjalno življenje".
V Galeriji Fotografija so odprli razstavo, ki so jo posvetili 50-letnici delovanja hrvaškega fotografa Jadrana Lazića. "Prvi jugoslovanski paparac" je s svojim fotoaparatom fotografiral hollywoodske zvezde in slavne osebe 70. in 80. let.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava ene najbolj priznanih osebnosti češke vizualne umetnosti, Adriene Šimotove. Danes so odprli tudi skupinsko razstavo Tehnometrija odtisa.
"Izpiljena metoda Mihe Perneta kljub ponavljajoči se formi ne postane monotona, saj se v slikarska dela vendarle vriva tudi kaos," piše ob razstavi Stick to grid, ki jo odpirajo v Ravnikar Gallery Space.
Neveljaven email naslov
