Simbol Maribora, stara trta, je tudi letos poskrbela za nekaj grozdja oz. mošta, ki bo na martinovo postalo vino. Foto: BoBo
Simbol Maribora, stara trta, je tudi letos poskrbela za nekaj grozdja oz. mošta, ki bo na martinovo postalo vino. Foto: BoBo

Zavod za turizem Maribor je tudi letos kot osrednji prizorišči v mestnem jedru izbral Koroško cesto, kjer bosta danes in v soboto na voljo Martinova vinsko-kulinarična ponudba na stojnicah in glasbena spremljava, ter Trg Leona Štuklja, kjer bo v ponedeljek potekalo najbolj množično javno martinovanje v Sloveniji.

Na osrednji prireditvi, ki jo številni poimenujejo kar štajersko novo leto, se na več prizoriščih zvrsti do 20.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Na njem bosta potekala tradicionalni krst mošta in velika zabava.

Še pred tem se bo v nedeljo dogajanje iz mestnega središča preselilo v bližnji Malečnik, kjer bo Turistično društvo Šempeter Malečnik Ruperče prav tako pripravilo praznovanje svetega Martina z degustacijami in kulturno-glasbenim programom.

V spremljevalnem programu martinovanja bo v petek in soboto na voljo še tržnica Martinovih dobrot na osrednji mariborski tržnici, vse dni pa tudi gostinska ponudba in darilna tržnica na Grajskem trgu in Trgu svobode.

Kot so sporočili iz mariborskega zavoda za turizem, bo na štiridnevni prireditvi sodelovalo okoli 70 lokalnih ponudnikov vina in kulinarike, vse dni pa bo Martinova gastronomija na voljo tudi pri večini mariborskih in okoliških gostinskih ponudnikov.

Mestna občina Maribor je v želji po večji varnosti udeležencev v prometu, in da bi se izognili prometni gneči, skupaj z Marpromom omogočila brezplačne vožnje z mestnimi avtobusi. Tako bo v nedeljo obiskovalcem dogodkov v Malečniku na voljo brezplačen prevoz na liniji 20, v ponedeljek od 9. ure zjutraj naprej na vseh rednih linijah v smeri mestnega jedra in od 16. ure naprej v obe smeri.

"Korak bližje temu, da martinovanje preseže okvirje najboljše Martinove zabave"

Kot je pred prireditvijo povedal direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc, so letos stopili še korak bližje k temu, da mariborsko martinovanje preseže zgolj okvirje najboljše Martinove zabave in odlične ponudbe vina in kulinarike. "Cilj je, da dogodek postane urbana prireditev z mednarodnim značajem," je dejal Struc in pojasnil, da domačih in tujih gostov na avtentično gastronomsko in kulturno-zabavno izkušnjo ne vabijo le s štiridnevnim prireditvenim programom, pač pa tudi s kar 18-dnevno akcijo "Martinov wine & dine", s katero gostinci od 25. oktobra ljubiteljem dobre kapljice in kulinarike po enotnih cenah omogočajo gastronomska doživetja.

Ob tem je Struc še spomnil, da je na edinstveni čar Maribora kot središča gastronomije in kulture, kjer jesenska narava, vinske poti ter bogata tradicija ustvarjajo nepozabna doživetja, opozorila tudi platforma European Best Destinations, ki je Maribor pred dnevi razglasila za najboljšo jesensko destinacijo v Evropi.

NIJZ: Kot družba bi morali zavzeti stališče, da alkohol škoduje zdravju

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa pred martinovim koncem tedna znova opozarjajo, da je v Sloveniji pitje alkoholnih pijač zelo razširjeno, kot družba pa bi morali zavzeti stališče, da pitje alkoholnih pijač škoduje zdravju. Kot so spomnili, je Slovenija po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Po njihovih izračunih je poraba alkohola v letu 2022 v Sloveniji znašala 9,7 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več.

"Če to pretvorimo v litre posamezne alkoholne pijače, to pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v povprečju v letu 2023 spil 87 litrov piva, 35 litrov vina in štiri litre žgane pijače," so zapisali na spletni strani. Opozorili so tudi, da se slovenski mladostniki z alkoholom prvič srečajo zelo zgodaj. Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo na NIJZ-ju izvajajo vsaka štiri leta, za leto 2022 kažejo, da je alkoholne pijače vsaj enkrat v življenju že pilo 21,3 odstotka 11-letnikov, 46,3 odstotka 13-letnikov, 70,1 odstotka 15-letnikov in 83,9 odstotka 17-letnikov.

Slovenija po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Foto: Pixabay
Slovenija po porabi alkohola nad povprečjem evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Foto: Pixabay

Alkoholne pijače pa je vsaj enkrat tedensko v letu 2022 pilo 1,4 odstotka 11-letnikov, 3,9 odstotka 13-letnikov, 13,2 odstotka 15-letnikov in 22,2 odstotka 17-letnikov. Vsaj dvakrat v življenju pa je bilo opitih 1,9 odstotka 11-letnikov, 5,8 odstotka 13-letnikov, 23,1 odstotka 15-letnikov in 45,4 odstotka 17-letnikov, je pokazala raziskava. V obdobju med letoma 2002 in 2022 pa se je sicer znižal delež 11-, 13- in 15-letnikov, ki so pili alkohol vsaj enkrat tedensko, znižal se je tudi delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti.

Podatki populacijske raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na NIJZ-ju izvajajo vsake štiri leta, pa za leto 2020 kažejo, da 20,7 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, v zadnjih 12 mesecih ni pilo alkoholnih pijač. Delež abstinentov, starih med 25 in 74 let, je bil leta 2020 v primerjavi z letom 2008 višji pri moških, pri ženskah pa pomembnih razlik med letoma ni bilo. 55,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 74 let, je v zadnjem letu vsaj enkrat pilo tvegano ali že škodljivo.

AVP in policija: Ne vozite opiti, izberite javni prevoz ali pokličite taksi

Agencija za varnost prometa in policija pa poudarjata, da naj se tudi v času martinovanj posamezniki odpovejo vožnji pod vplivom alkohola, prav tako pa naj se ne zanašajo na voznike, ki so uživali alkohol. "Za varno pot domov raje izberite javni prevoz, ki bo na mnogih lokacijah po Sloveniji brezplačen, ali pokličite taksi," pozivajo.

Ta teden in vse do ponedeljka poteka tudi preventivna akcija Varno brez alkohola, v kateri policija po vsej državi izvaja poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov.
Poudarjajo, da že prvi kozarec alkohola vpliva na zaznavanje, zmanjša sposobnost presoje, podaljša reakcijski čas in vpliva na zmožnost obvladovanja kritičnih situacij, kar pomeni večje tveganje v prometu. Pri koncentraciji alkohola 0,5 promila se verjetnost prometne nesreče podvoji, pri 1,5 promila pa je tveganje za nesrečo 22-krat večje v primerjavi s treznim voznikom.

Agencija za varnost prometa opozarja na zmotne mite, da lahko obilna hrana ali gibanje na svežem zraku ublažita učinke alkohola. Hrana lahko upočasni absorpcijo alkohola, vendar tega ne izniči, alkohol se namreč še vedno razgrajuje v jetrih. Ena merica alkohola, ki je prisotna v enem decilitru vina, se presnavlja približno eno uro, pri večji količini popitega alkohola pa se ta čas podaljša.

Zapisali so še, da povzročitev smrtne prometne nesreče in poškodb pod vplivom alkohola ni zgolj nesreča, temveč posledica neodgovorne odločitve posameznika, ki sede za volan ali krmilo motorja in takšno dejanje povzroči.

Reportaža z martinovanja v Mariboru