Edith Piaf, pariški vrabček. Foto: EPA
Edith Piaf, pariški vrabček. Foto: EPA
Deček s piščalko
Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati. Foto: RTV SLO
Organizacija združenih narodov
OZN je leta 1963 obsodil rasistično politiko JAR-a. Foto: EPA
Washington
Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk. Foto: Reuters

Rojena je bila 1915, svojo bogato glasbeno kariero pa je začela kot ulična pevka. Od 15. leta je pela po ulicah, kjer je dobila umetniško ime Piaf - vrabček. Okoli 1930 je začela peti po nočnih klubih. Nastopala je v gledališčih in filmih, v zgodovino svetovne glasbe pa se je zapisala s pesmijo "La vie en rose", ki jo je zapela s svojim prepoznavnim in značilnim hripavim in čustvenim glasom.


Leta 1303 je umrl papež Bonifacij VIII.

Leta 1785 se je rodil slovenski jamar Luka Čeč.

Leta 1807 je v Celovcu umrl kanonik in škofov svetovalec Jurij Japelj, ki je začel izdajati nov prevod Svetega pisma, dokončali pa so ga njegovi sodelavci. Tedanji knjižni jezik je pod njegovim vplivom dobival vedno bolj gorenjske poteze.

Leta 1844 se je rodil ameriški proizvajalec hrane Henry Heinz.

Leta 1852 je umrl nemški matematik Ferdinand Gotthold Max Eisenstein.

Leta 1884 se je rodil nemški kemik Friedrich Bergius, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1884 se je rodila prva dama ZDA Eleanor Roosevelt.

Leta 1886 je Thomas Alva Edison, takrat star komaj 19 let, predstavil svoj prvi izum - električni stroj, ki je bil namenjen preštevanju glasov v ameriškem kongresu. Kongres izuma ni odkupil.

Leta 1889 je v bližini Londona umrl angleški fizik, utemeljitelj mehanskega ekvivalenta toplote, James Prescott Joule. Po njem se imenuje enota za delo, energijo in toploto - joule.

Leta 1890 se je pojavilo prvo letalo, ki je zletelo z lastno močjo. To je bilo letalo eole na parni pogon, s svojim iznajditeljem Clementom Aderjem na krovu. Na današnji dan leta 1890 se je dvignilo in poletelo okoli petdeset metrov. Toda to domiselno letalo se ni moglo obdržati v zraku in tudi upravljati ga ni bilo mogoče.

Leta 1899 je v Južni Afriki izbruhnila burska vojna med Buri in Angleži.

Leta 1924 so v Nemčiji uvedli novo plačilno sredstvo - rajhsmarko.

Leta 1937 se je rodil angleški nogometaš Bobby Charlton. Med letoma 1954 in 1973 je nosil dres Manchester Uniteda, pri katerem je bil pozneje tudi trener. Z rdečimi vragi je leta 1968 zmagal v pokalu državnih prvakov. Na svetovnem prvenstvu leta 1966 v Angliji je bil Charlton izbran za najboljšega igralca, Angleži pa so edinkrat v zgodovini osvojili naslov svetovnega prvaka. V finalu so s 4:2 po podaljških ugnali Nemce. Istega leta je bil Bobby tudi evropski nogometaš leta. Za športne zasluge mu je angleška kraljica leta 1994 podelila naziv viteza.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt prejel podpisano Einsteinovo pismo, v katerem je opominjal ZDA, naj hitro razvijejo program atomske bombe.

Leta 1940 je bil na gradu Montjuic v Barceloni ustreljen predsednik katalonskega generaliteta Lluis Companys.

Leta 1950 je zvezna komisija za komunikacije izdala TV-postaji CBS prvo dovoljenje za oddajanje televizijskega signala v barvah (RCA je vseeno uspešno izpodbila in onemogočila dovoljenje).

Leta 1954 je v vietnamski vojni Vietminh (Fronta za neodvisnost) prevzela nadzor nad Severnim Vietnamom.

Leta 1958 je RTV Ljubljana začela redno oddajati.

Leta 1958 je v programu Pioneer Nasa izstrelila lunarno sondo Pioneer 1, ki je padla nazaj na Zemljo in zgorela.

Leta 1962 je papež Janez XXIII. oklical prvi ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve v 92 letih.

Leta 1963 je OZN prvič obsodil rasistično politiko Južnoafriške republike.

Leta 1966 se je rodil ameriški igralec Luke Perry, najbolj znan po vlogi v nanizanki Beverly Hills 90210.

Leta 1968 je Nasa izstrelila Apollo 7, prvo vesoljsko plovilo iz misije Apollo, ki je imelo človeško posadko.

Leta 1969 se je rodil nizozemski princ Constantijn.

Leta 1975 so prvič predvajali oddajo Saturday Night Live, prvi gost je bil George Carlin.

Leta 1976 so po poročilih iz Ljudske republike Kitajske aretirali vdovo Mao Cetunga Džiang Čing in tri visoke funkcionarje, ki so kmalu postali znani kot tolpa štirih.

Leta 1984 je na krovu raketoplana Challenger astronavtka Kathryn D. Sullivan postala prva Američanka, ki se je prosto sprehajala po odprtem vesoljskem prostoru.

Leta 1986 sta se v Reykjaviku na Islandiji sešla ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, da bi nadaljevala pogovore o zmanjševanju zaloge raket srednjega dosega v Evropi. Pogovore sta prekinila, ne da bi dosegla napredek.

Leta 1987 je bil v Washingtonu protest za pravice gejev in lezbijk, na katerem je med 500 in 600 tisoč ljudi protestiralo proti odločitvi ameriške vlade in odločitvi sodišča v primeru Bowers v. Hardwick, kako ustaviti epidemijo aidsa.

Leta 1996 je umrl finski matematik Lars Valerian Ahlfors.

Leta 1997 je hrvaška nogometna reprezentanca na stadionu za Bežigradom v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1998 v Franciji s 3:1 ugnala Slovenijo. Zadeli so Davor Šuker, Zvonimir Soldo in Alen Bokšič, za Slovenijo je znižal Zlatko Zahovič. Slovenci so kvalifikacije končali z eno samo točko. Hrvati so v dodatnih kvalifikacijah izločili Ukrajino, v Franciji pa senzacionalno prišli do 3. mesta.

Leta 2000 je umrl glavni avtor škotske listine in prvi minister škotskega parlamenta Donald Dewar.

Leta 2004 je Peter Mankoč na svetovnem plavalnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Indianapolisu osvojil zlato medaljo na 100 m mešano (52,66).

Leta 2008 je v prometni nesreči umrl koroški deželni glavar Jörg Haider. Rodil se je leta 1950.