Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodi zdrav, živi dobro, bodi pozdravljen! To pomeni rimski pozdrav Ave ali Salve.

18.03.2020


Rajko Muršič o pomenu pozdrava, ki pomeni zdravje, Mirt Komel pa o tem, koliko se je od prvih okužb s koronavirusom spremenilo pojmovanje dotika

Pomen pozdrava, ki pomeni zdravje, je bil že od nekdaj uporabljen v različnih kulturah in ni bil razširjen le v antičnem svetu, pomenil je tudi več kot le odsotnost bolezni. O različnih načinih in navadah pozdravljanja tokrat dr. Rajko Muršič, profesor za kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar.
Urban Tarman pa je pred mikrofon povabil sociologa in filozofa dr. Mirta Komela, ki je razmišljal o tem, ali se je v relativno kratkem času od prvih okužb decembra lani spremenilo pojmovanje medčloveških stikov in dotikov.


Koronavirus od nas terja paradoksalno: Moramo se držati stran drug od drugega, če si hočemo v bližnji prihodnosti biti blizu

Pandemija koronavirusa je pokazala krizo v izvirnem grškem pomenu besede, je v začetku tedna v pogovoru za program Ars povedal filozof Tomaž Grušovnik. Tudi v Sloveniji je razkrila kompleksnost vsakdanjika, ki ga sicer prekriva naše običajno, utečeno delovanje. Ali se je v relativno kratkem času od prvih okužb decembra lani spremenilo pojmovanje medčloveških stikov in dotikov ter kakšnim odzivom smo bili priča v posameznih državah? To so bile teme, o katerih se je novinar Urban Tarman v torek pogovarjal s sociologom in filozofom Mirtom Komelom, predstojnikom Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Kaj je pokazala večplastna kriza, ki jo je sprožila pandemija koronavirusa? Mirt Komel:

Predvsem se je razkrilo, da smo živeli v svetu, za katerega smo bili prepričani, da je zelo statičen, o čemer nam govori izraz „stasis,“ na katerega se sklicuje kolega Grušovnik. Pojem statičnosti hkrati napeljuje na moderni pojem revolucije, ko se stvari zamenjajo ali radikalno spremenijo. Opravka nimamo s politično, pač pa z družbeno revolucijo, kajti naenkrat nas je zadela velikanska koronakriza, ki je terjala, da spremenimo dosedanji način življenja.

Položaj se spreminja iz dneva v dan. Označuje ga negotovost, naključnost in globalna soodvisnost. Lahko bi rekli, da se pokazala logika, ki je že vselej delovala, vendar so jo naše vsakodnevne navade prekrile, kot naravo prekrije sneg, kot je dejal Tomaž Grušovnik. Kaj se je pokazalo pod tanko snežno odejo vsakodnevnosti, ki je skopnela v relativno kratkem obdobju izrednih razmer?

 Po eni strani se nahajamo, kot pravi italijanski filozof Giorgio Agamben, v času izrednega stanja. Hkrati nas je – po heglovski ironiji – v tem zgodovinskem trenutku doletela še vlada Janeza Janše. V izrednem stanju se razkrije obraz oblasti. Na drugi strani se pokaže pravi obraz druge plati države, ki je ne sestavlja samo vlada, parlament, policija in vojska, ampak tudi državljani.

Izkazalo se je, da so ljudje naenkrat začutili panično tesnobo pred nevarnostjo, ki je nevidna in neotipljiva; ki je ne moremo ne vonjati ne prijeti. Od nas terja paradoksalno: moramo se držati stran drug od drugega, če se hočemo v bližnji prihodnosti spet dotikati. To sta dve plati in dva problema istega fenomena, s katerim imamo opravka.

Poglobljeno ste se ukvarjali s politiko dotika, z zgodovino pojmovanja dotika v filozofiji. Danes smo vsi postali nedotakljivi, kajti že naključni dotik je lahko usoden. Hkrati drži, da bolj kot se izogibamo dotika, bolj si ga želimo. Kakšno dinamiko vidite v prihodnje?

Na tem mestu bi se skliceval na izvorni pomen besede „contagio“, ki pomeni „sodotičje.“ Ko je izraz nastal, so verjeli, da se virusa obolenja, kot je kuga, prenašajo z dotikom, ker takrat biološke in kemijske znanosti še niso bile tako razvite, kot so danes. V tem zgodovinskem trenutku na ravni fenomenološke izkušnje vsakdanjega življenja še vedno zaznavamo grožnjo koronavirusa kot grožnjo, ki se širi z dotikom. Zato je dotik prvi, ki je v medčloveških odnosih nastradal.

Še bolj se je to izrazilo v mediteranski Italiji, kjer so ljudje občutili težko eksistencialno stisko, ker se kar naenkrat niso smeli več pozdravljati, objemati, poljubljati. Tega morda pri nas, ker živimo bolj samostansko, meniško življenje, nismo v tolikšni meri občutili. V trenutku, ko se je vzpostavila prepoved dotikov, je slednja kot svojo hrbtno plat vzpostavila prav željo po dotiku. Ampak tisto, kar si ljudje želijo, ni preprosto telesni ali fizični stik s sočlovekom, ampak si želijo pristnega stika, ki je umanjkal. Zanimivo se mi zdi, da se je pokazalo, da smo prej bili med sabo veliko bolj odtujeni in atomizirani, kakor smo zdaj zaradi krize, ki nam preprečuje biti v stiku.

Ste opazili še kakšne medkulturne posebnosti pri odzivih na zaščitne ukrepe? Omenila sva primer Italije …

Italija je posebna v tem, da je zgled vsej Evropi, kako resna lahko postane situacija, če je ne obravnavaš dovolj resno od začetka. V tem pogledu je bila dober, svarilen zgled še zlasti na Primorskem. Zelo hitro in malo resneje smo se odzvali, ko smo dobesedno čez mejo videli, kako se hitro iz dneva v dan dogajanje zaostruje.

V medkulturni perspektivi bi veljalo omeniti še primer Anglije. Govoril sem s prijateljem, ki živi pri Bristolu. Zgražal se je nad vladno politiko Borisa Johnsona, ki na zelo liberalen, „laissezfaire“ način pušča odprte univerze, trgovine, itn. Niso še omejili potnega in letalskega prometa. Na darvinističen način dopušča populaciji, da se okuži, preboli in kdor bo umrl, bo pač umrl in gremo naprej. To kaže na izredno nesolidarno, poznokapitalistično in neoliberalno logiko preživetja najmočnejšega. Po tem zgledu in v še bolj potencirani obliki, čeprav mogoče z odtenkom več sramu, se odvijajo stvari tudi v ZDA.

Zaradi pandemije novega koronavirusa je v ZDA večje povpraševanje ne le po razkužilnih sredstvih in toaletnem papirju, ampak se Američani obilno zalagajo  z orožjem in strelivom, kar je tudi eden od specifičnih odzivov.

To je specifično in instinktivno ameriški odziv, da so ljudje prestrašeni, da se bojijo drug drugega. Od tod odziv z oboroževanjem. Mislim, da ga niso sprožili toliko mediji – ki z izjemami, kot je Fox News, držijo umirjeno žogo in skušajo pomiriti ljudi in jih nočejo še dodatno histerizirati –, ampak je k njemu levji delež prispevala popkultura, še zlasti Hollywood s svojimi postapokaliptičnimi, distopičnimi slikarijami prihodnosti, kjer civilizacije propadajo: od televizijske serije Živi mrtveci do drugih apokaliptičnih filmov, kot je Svetovna vojna Z itn. Vedno so Američanom sporočali naslednje: če pride do apokaliptične katastrofe, je treba biti oborožen. To je njihov odgovor, ki ima zelo jasno ideološko sporočilo: vsak naj poskrbi sam zase, v najboljšem primeru za svoj najožji krog, in to naj počne nasilno. Znova vidimo enako darvinistično logiko …

… da je človek človeku volk in da kolektivni subjekt, država, tako rekoč ne obstaja. Če se pomudiva še pri vlogi medijev. Mediji so po definiciji posredniki in zdaj smo, da bi ohranjali stike, še bolj odvisni od njih. Pokazal se je pomen dobre obveščenosti s preverjenimi in pravočasnimi informacijami. Hkrati pa smo v medijih poudarjali pomen družabnih omrežij, da bi ljudje ob spoštovanju ukrepov vendarle ohranjali stike. Družabna omrežja potrebujemo, čeprav vemo, da so za zdravje in dobro informiranost prav tako nevarna.

Družabna omrežja so dvorezen meč. Po eni strani nam seveda pomagajo ohranjati stike z ljudimi, s katerimi bi jih, še zlasti ta hip, težko ohranjali. Po drugi strani so izenačila pomembnost informacij, relativizirala mnenja, da so vsa postala enakovredna; mnenje Francke s Facebooka je postalo enakovredno znanstvenemu, zdravstvenemu strokovnjaku, ki podaja interpretacije in daje praktične nasvete, kako ravnati v primeru koronavirusa. 

Hkrati se na družabnih omrežjih znajde množica bizarnih in zanimivih primerov, kaj naj bi pomagalo v boju proti virusu: od tetovaže različnih številk s kabalističnimi, pitagorejskimi rešitvami do različnih teorij zarote, ki trdijo, da naj bi virus prišel iz kitajskih laboratorijev in ne iz netopirskih jam, itn. V tem oziru se pokaže ne samo pomen in odgovornost medijev. Če se vrnemo na izhodišče pogovora, pokazal se je pomen, ki ga imajo vlade pri obvaldovanju položaja. Pomembne so razlike med tistim delom Evrope, ki je ohranil socialno državo, ter Anglijo, ZDA ali celo Italijo, ki je doživela brutalno privatizacijo zdravstva. Vidimo, kakšen pomen ima javno zdravstvo v krizni situaciji za dobrobit vsega prebivalstva.

 


Svet kulture

3699 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Bodi zdrav, živi dobro, bodi pozdravljen! To pomeni rimski pozdrav Ave ali Salve.

18.03.2020


Rajko Muršič o pomenu pozdrava, ki pomeni zdravje, Mirt Komel pa o tem, koliko se je od prvih okužb s koronavirusom spremenilo pojmovanje dotika

Pomen pozdrava, ki pomeni zdravje, je bil že od nekdaj uporabljen v različnih kulturah in ni bil razširjen le v antičnem svetu, pomenil je tudi več kot le odsotnost bolezni. O različnih načinih in navadah pozdravljanja tokrat dr. Rajko Muršič, profesor za kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar.
Urban Tarman pa je pred mikrofon povabil sociologa in filozofa dr. Mirta Komela, ki je razmišljal o tem, ali se je v relativno kratkem času od prvih okužb decembra lani spremenilo pojmovanje medčloveških stikov in dotikov.


Koronavirus od nas terja paradoksalno: Moramo se držati stran drug od drugega, če si hočemo v bližnji prihodnosti biti blizu

Pandemija koronavirusa je pokazala krizo v izvirnem grškem pomenu besede, je v začetku tedna v pogovoru za program Ars povedal filozof Tomaž Grušovnik. Tudi v Sloveniji je razkrila kompleksnost vsakdanjika, ki ga sicer prekriva naše običajno, utečeno delovanje. Ali se je v relativno kratkem času od prvih okužb decembra lani spremenilo pojmovanje medčloveških stikov in dotikov ter kakšnim odzivom smo bili priča v posameznih državah? To so bile teme, o katerih se je novinar Urban Tarman v torek pogovarjal s sociologom in filozofom Mirtom Komelom, predstojnikom Katedre za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede. Kaj je pokazala večplastna kriza, ki jo je sprožila pandemija koronavirusa? Mirt Komel:

Predvsem se je razkrilo, da smo živeli v svetu, za katerega smo bili prepričani, da je zelo statičen, o čemer nam govori izraz „stasis,“ na katerega se sklicuje kolega Grušovnik. Pojem statičnosti hkrati napeljuje na moderni pojem revolucije, ko se stvari zamenjajo ali radikalno spremenijo. Opravka nimamo s politično, pač pa z družbeno revolucijo, kajti naenkrat nas je zadela velikanska koronakriza, ki je terjala, da spremenimo dosedanji način življenja.

Položaj se spreminja iz dneva v dan. Označuje ga negotovost, naključnost in globalna soodvisnost. Lahko bi rekli, da se pokazala logika, ki je že vselej delovala, vendar so jo naše vsakodnevne navade prekrile, kot naravo prekrije sneg, kot je dejal Tomaž Grušovnik. Kaj se je pokazalo pod tanko snežno odejo vsakodnevnosti, ki je skopnela v relativno kratkem obdobju izrednih razmer?

 Po eni strani se nahajamo, kot pravi italijanski filozof Giorgio Agamben, v času izrednega stanja. Hkrati nas je – po heglovski ironiji – v tem zgodovinskem trenutku doletela še vlada Janeza Janše. V izrednem stanju se razkrije obraz oblasti. Na drugi strani se pokaže pravi obraz druge plati države, ki je ne sestavlja samo vlada, parlament, policija in vojska, ampak tudi državljani.

Izkazalo se je, da so ljudje naenkrat začutili panično tesnobo pred nevarnostjo, ki je nevidna in neotipljiva; ki je ne moremo ne vonjati ne prijeti. Od nas terja paradoksalno: moramo se držati stran drug od drugega, če se hočemo v bližnji prihodnosti spet dotikati. To sta dve plati in dva problema istega fenomena, s katerim imamo opravka.

Poglobljeno ste se ukvarjali s politiko dotika, z zgodovino pojmovanja dotika v filozofiji. Danes smo vsi postali nedotakljivi, kajti že naključni dotik je lahko usoden. Hkrati drži, da bolj kot se izogibamo dotika, bolj si ga želimo. Kakšno dinamiko vidite v prihodnje?

Na tem mestu bi se skliceval na izvorni pomen besede „contagio“, ki pomeni „sodotičje.“ Ko je izraz nastal, so verjeli, da se virusa obolenja, kot je kuga, prenašajo z dotikom, ker takrat biološke in kemijske znanosti še niso bile tako razvite, kot so danes. V tem zgodovinskem trenutku na ravni fenomenološke izkušnje vsakdanjega življenja še vedno zaznavamo grožnjo koronavirusa kot grožnjo, ki se širi z dotikom. Zato je dotik prvi, ki je v medčloveških odnosih nastradal.

Še bolj se je to izrazilo v mediteranski Italiji, kjer so ljudje občutili težko eksistencialno stisko, ker se kar naenkrat niso smeli več pozdravljati, objemati, poljubljati. Tega morda pri nas, ker živimo bolj samostansko, meniško življenje, nismo v tolikšni meri občutili. V trenutku, ko se je vzpostavila prepoved dotikov, je slednja kot svojo hrbtno plat vzpostavila prav željo po dotiku. Ampak tisto, kar si ljudje želijo, ni preprosto telesni ali fizični stik s sočlovekom, ampak si želijo pristnega stika, ki je umanjkal. Zanimivo se mi zdi, da se je pokazalo, da smo prej bili med sabo veliko bolj odtujeni in atomizirani, kakor smo zdaj zaradi krize, ki nam preprečuje biti v stiku.

Ste opazili še kakšne medkulturne posebnosti pri odzivih na zaščitne ukrepe? Omenila sva primer Italije …

Italija je posebna v tem, da je zgled vsej Evropi, kako resna lahko postane situacija, če je ne obravnavaš dovolj resno od začetka. V tem pogledu je bila dober, svarilen zgled še zlasti na Primorskem. Zelo hitro in malo resneje smo se odzvali, ko smo dobesedno čez mejo videli, kako se hitro iz dneva v dan dogajanje zaostruje.

V medkulturni perspektivi bi veljalo omeniti še primer Anglije. Govoril sem s prijateljem, ki živi pri Bristolu. Zgražal se je nad vladno politiko Borisa Johnsona, ki na zelo liberalen, „laissezfaire“ način pušča odprte univerze, trgovine, itn. Niso še omejili potnega in letalskega prometa. Na darvinističen način dopušča populaciji, da se okuži, preboli in kdor bo umrl, bo pač umrl in gremo naprej. To kaže na izredno nesolidarno, poznokapitalistično in neoliberalno logiko preživetja najmočnejšega. Po tem zgledu in v še bolj potencirani obliki, čeprav mogoče z odtenkom več sramu, se odvijajo stvari tudi v ZDA.

Zaradi pandemije novega koronavirusa je v ZDA večje povpraševanje ne le po razkužilnih sredstvih in toaletnem papirju, ampak se Američani obilno zalagajo  z orožjem in strelivom, kar je tudi eden od specifičnih odzivov.

To je specifično in instinktivno ameriški odziv, da so ljudje prestrašeni, da se bojijo drug drugega. Od tod odziv z oboroževanjem. Mislim, da ga niso sprožili toliko mediji – ki z izjemami, kot je Fox News, držijo umirjeno žogo in skušajo pomiriti ljudi in jih nočejo še dodatno histerizirati –, ampak je k njemu levji delež prispevala popkultura, še zlasti Hollywood s svojimi postapokaliptičnimi, distopičnimi slikarijami prihodnosti, kjer civilizacije propadajo: od televizijske serije Živi mrtveci do drugih apokaliptičnih filmov, kot je Svetovna vojna Z itn. Vedno so Američanom sporočali naslednje: če pride do apokaliptične katastrofe, je treba biti oborožen. To je njihov odgovor, ki ima zelo jasno ideološko sporočilo: vsak naj poskrbi sam zase, v najboljšem primeru za svoj najožji krog, in to naj počne nasilno. Znova vidimo enako darvinistično logiko …

… da je človek človeku volk in da kolektivni subjekt, država, tako rekoč ne obstaja. Če se pomudiva še pri vlogi medijev. Mediji so po definiciji posredniki in zdaj smo, da bi ohranjali stike, še bolj odvisni od njih. Pokazal se je pomen dobre obveščenosti s preverjenimi in pravočasnimi informacijami. Hkrati pa smo v medijih poudarjali pomen družabnih omrežij, da bi ljudje ob spoštovanju ukrepov vendarle ohranjali stike. Družabna omrežja potrebujemo, čeprav vemo, da so za zdravje in dobro informiranost prav tako nevarna.

Družabna omrežja so dvorezen meč. Po eni strani nam seveda pomagajo ohranjati stike z ljudimi, s katerimi bi jih, še zlasti ta hip, težko ohranjali. Po drugi strani so izenačila pomembnost informacij, relativizirala mnenja, da so vsa postala enakovredna; mnenje Francke s Facebooka je postalo enakovredno znanstvenemu, zdravstvenemu strokovnjaku, ki podaja interpretacije in daje praktične nasvete, kako ravnati v primeru koronavirusa. 

Hkrati se na družabnih omrežjih znajde množica bizarnih in zanimivih primerov, kaj naj bi pomagalo v boju proti virusu: od tetovaže različnih številk s kabalističnimi, pitagorejskimi rešitvami do različnih teorij zarote, ki trdijo, da naj bi virus prišel iz kitajskih laboratorijev in ne iz netopirskih jam, itn. V tem oziru se pokaže ne samo pomen in odgovornost medijev. Če se vrnemo na izhodišče pogovora, pokazal se je pomen, ki ga imajo vlade pri obvaldovanju položaja. Pomembne so razlike med tistim delom Evrope, ki je ohranil socialno državo, ter Anglijo, ZDA ali celo Italijo, ki je doživela brutalno privatizacijo zdravstva. Vidimo, kakšen pomen ima javno zdravstvo v krizni situaciji za dobrobit vsega prebivalstva.

 


16.08.2024

Poletni lutkovni pristan v Mariboru in Jože Marinč v Kostanjevici na Krki

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.


14.08.2024

Pregled programa italijanskih galerij, Mojmir Sepe - Mojzes iz Jazzbine

Kaj je v teh dneh še na ogled v vodilnih razstaviščih v Italiji in kaj se obeta jeseni? Pripravili smo pregled programa umetnostnih galerij v Benetkah, Firencah, Milanu in Rimu. V Črni na Koroškem pa v okviru 20. festivala slovenskega jazza odpirajo interaktivno razstavo Mojmir Sepe: Mojzes iz Jazzbine.


13.08.2024

Ko se povežeta sedma umetnost in literatura

V oddaji boste izvedeli več o festivalu Poletje na platnu in med platnicami, ki bo v šestih avgustovskih večerih povezal film in poezijo. Festival, ki ga s skupnimi močmi pripravljata Slovenska kinoteka in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature bo drevi odprla projekcija armenskega filma Barva granata v režiji sovjetskega režiserja armenskih korenin Sergeja Paradžanova. Za vas smo prelistali tudi najnovejše knjižne izdaje založbe Mladinska knjiga.


12.08.2024

Pesmi zraka Marka Stranda v slovenščini

V oddaji predstavljamo knjigo Pesmi zraka enega najpomembnejših pesnikov 20. stoletja Marka Stranda, ki je prejemnik številnih priznanj za poezijo, med drugim tudi pulitzerja. Izšla je v zbirki Nova lirika Mladinske knjige. Vabimo vas tudi na festival Jazzinty v Novo mesto, ki letos poteka pod sloganom, da je življenje ples ter na novo razstavo, ki je na ogled v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.


09.08.2024

Začenjata se festival Seviqc in festival Radovljica

Te dni se na različnih koncih Slovenije začenjata kar dva festivala – festival stare glasbe Seviqc, ki bo prvič potekal v Celju in festival stare glasbe Radovljica, v Ljubljani pa se drevi s filmom Slike iz življenja udarnika pričenjajo filmski večeri Letnega kina Slovenske kinoteke.


08.08.2024

Dan slovenske kulture v Parizu in razstava Polonce Lovšin

Čeprav je pozornost številnih te dni usmerjena predvsem v šport in Olimpijske igre v Parizu, pa se šport lahko povezuje tudi s kulturo. Tako danes tam poteka dan slovenske kulture, ki se je začel s premierno projekcijo filma o prvem dobitniku zlate olimpijske medalje iz Slovenije, telovadcu Leonu Štuklju režiserja Boštjana Grubarja. Predstavljamo tudi razstavo Nazaj v mesto in naprej k naravi Polonce Lovšin, ki neposredno naslavlja aktualno ekološko krizo ter rezultate Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo lastovka.


07.08.2024

Reciklart in 13. Dvorski likovni dnevi

Posipanje s plastiko je tematska rdeča nit letošnjega jubilejnega, 10. festivala Reciklart. Že vseh deset let ustvarjalce festivala žene želja po ustvarjanju, recikliranju in iskanju alternativ potrošništvu. Predstavljamo pa tudi mednarodno srečanje Dvorski likovni dnevi, ki ta teden poteka na domačiji Rezelj na Dvoru pri Žužemberku.


06.08.2024

Nižinski: Posvečen v ples

V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je v sodelovanju z SNG Opero in balet Ljubljana še vedno na voljo razstava Nižinski: Posvečen v ples, ki je nastala v poklon pomembnemu baletniku Vaclavu Nižinskemu. Razstava se je odprla v okviru drugega mednarodnega plesnega festivala Baletne noči. V slovenščini pa lahko prvič beremo japonsko-nemško avtorico Yoko Tawada. Še pred poletjem je namreč pri Literarno-umetniškem društvu izšla njena zbirka esejev Eksofonija ali poti iz materinščine, ki jo je iz japonščine prevedel Domen Kavčič.V Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani pa je razstavljen plakat, ki je nastal ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija Ars. Več lahko izveste v oddaji Svet kulture, vabljeni k poslušanju!


05.08.2024

Mačkova glava

Lanskoletni nagrajenec Groharjeve štiipendije Martin Ramoveš se v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki predstavlja s stripovskimi deli. Njegove najnovejše stvaritve so nastale po zgodbah pesnika Janeza Ramoveša, razstava pa nosi naslov Mačkova glava. V multimedijskem centru Kibla v Mariboru pa si je mogoče ogledati fotoanimacijo Dioptia Kibla multimedijskega oziroma, kot se imenuje sam, polimedijskega umetnika Marka Košnika. V oddaji pa objavljamo tudi pesniškezbirke, ki so letos nominirane za Veronikino nagrado. Vabljeni k poslušanju!


02.08.2024

70-letnica Karla Plemenitaša v Galeriji Božidar Jakac in Lana Trotovšek z Dissonance v Piranu

Na predzadnjem koncertu Piranskih glasbenih večerov je nastopila priznana violinistka Lana Trotovšek z Ansamblom Dissonance, to je bil večer baročne glasbe, ki se je zaključil s skladbo mojstra Giuseppeja Tartinija. Gremo še v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavo Ujeti prostori, posvečeno 70-letnici umetnika Karla Plemenitaša, poznanega še posebej po ustvarjanju v keramiki in grafiki, deloval pa je tudi kot pedagog.


01.08.2024

Evropska prestolnica kulture 2024: Bad Ischl v Avstriji

V današnji oddaji malce več o eni izmed letošnjih evropskih prestolnic kulture. Spomnimo, da so prestolnice leta 2024 estonski Tartu, arktični Bodø in Bad Ischl v Avstriji. Poročamo tudi o devetem mednarodnem festivalu kratkih filmov Shots, ki prinaša 16 filmov iz 11 držav.


31.07.2024

Mednarodna filozofska konferenca v Ljubljani

V današnjem Svetu kulture poročamo o mednarodni filozofski konferenci z naslovom The Organic and the Normativ oziroma Organsko in normativ, ki se je začela včeraj v prostorih Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. Na njej se bodo predstavili številni domači in tuji filozofi, ki z različnimi pristopi raziskujejo vitalno normativnost, ki se nanaša na zmožnost živih bitij, da določajo in konstituirajo lastne pogoje obstoja. V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo z naslovom Atmosfere - umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja. Gre za razstavljen mobilni paviljon, ki ga je lansko leto zasnoval avstrijski oblikovalec Alexander Kada v okviru razstave na avstrijskem delu Štajerske - Steiermark Schau.


30.07.2024

Odrešitev za začetnike

Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!


29.07.2024

Festivala Mittelfest in PIFcamp

Danes se v Svetu kulture podajamo na zahod države pa še malo čez zahodno mejo. V vasici Soča v dolini Trente se je začel 10. mednarodni umetniško-raziskovalni tabor PIFcamp, na katerem 40 domačih in tujih umetnikov razvija okrog 30 umetniških projektov, ki spajajo znanost, tehnologijo, inovativnost in prosto dostopno znanje. Rezultate celotedenskega dogodka bodo v Soči in Klužah predstavili v soboto. V Čedadu pa se je zaključil festival Mittelfest, multidisciplinarni festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa. Slišali bomo reportažo s 23. izvedbe festivala.


26.07.2024

Romantični nered Gadžijeva v Čedadu, v Piranu pa pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja

Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Bili smo na koncertu klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovanem Romantični nered – Romantico disordine, ki je združil mlade, nadarjene pianiste z vsega sveta. Na Piranskih glasbenih večerih pa sta koncertirala življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja – Duo Claripiano.


25.07.2024

Novi primorski festival Zrcala meje in festival glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu

Prepoznavnemu čezmejnemu festivalu Glasbe sveta, ki na gradu Kromberk že od leta 2011 prepleta različne glasbene tradicije in godbe, se letos pridružuje še nov festival Zrcala meje. Z njim želijo odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli pesnika Alessandra Canelle. Mi pa še o festivalu glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu, ki se ga še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala.


24.07.2024

Prečkanja – Sconfinamenti, Full Moon (Polna luna)

Napovedujemo nov glasbeni festival Prečkanja – Sconfinamenti pod vodstvom Aleksandra Gadjieva, ki je zasnovan na vrhunskih koncertih klasične glasbe, s poudarkom na mladih, nadarjenih glasbenikih z vsega sveta. Med drugim bo potekal v Novi Gorici, Gorici, Čedadu, Portogruaru in v Ljubljani. Na mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu pa so predstavili najnovejše delo priznanega koreografa Josefa Nadja, Full Moon – Polna luna.


23.07.2024

Filmski festival Cinehill in knjiga Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek

V Gorskem kotarju se te dni začenja festival Cinehill, naslednik filmskega festivala v Motovunu. Pri založbi Beletrina pa je izšla knjižna novost z naslovom Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek.


22.07.2024

Dobimo se pred Škucem in 100. obletnica rojstva Alojza Rebule

Poletno festivalsko dogajanje bomo preverili v Ljubljani. Na Starem trgu se je začel festival Dobimo se pred Škucem, ki ob pestrem koncertnem in gledališkem programu ponuja tudi številne ustvarjalne delavnice za otroke. Obiskali smo tudi vas Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule. Tam so pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta pripravili prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na dogodku, ki so ga so naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, so med drugim odkrili spominsko ploščo. Svet kulture.


19.07.2024

Mittelfest v Čedadu in predstava Titizé v Benetkah

Le streljaj od slovensko-italijanske meje v Čedadu se začenja festival Mittelfest, ki ponuja raznovrstne umetniške dogodke, v Goldonijevem gledališču v Benetkah pa je na sporedu nova akrobatska predstava z naslovom Titizé - Beneški sen, ki jo je napisal in režiral Daniele Finzi Pasca.


Stran 4 od 185
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov