Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
4243 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Švedski delovni psiholog prof. dr. Heinz Leyman je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in podal strokovno definicijo mobinga:
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovne sredine.
Običajno zamenjujemo mobing in konflikte. Drži, da mobing nastane iz nerešenih konfliktov, a razlika med konflikti, ki trajajo dlje časa ter mobingom je v končnem cilju. Pri mobingu je končni cilj izključitev oziroma odstranitev posameznika iz delovne sredine.
Mobinga je v Sloveniji vse več, predvsem horizontalnega, torej med zaposlenimi na enakem polažaju. Morda je vzrok za to iskati v delovnih mestih, ki so vedno bolj cenjena. Pojavlja pa se tudi bossing, kar je mobiranje s strani nadrejenega ter staffing, oblika mobiranja s strani podrejenih nad nadrejenimi, ki se najpogosteje pojavlja v javnih institucijah. Vedno bolj je prisoten tudi cyber mobing, ki poteka prek računalnika, telefonov in družbenih omrežij, pojasnjuje mag. Pavla Mlinarič, svetovalka za mobing in konflikte.
Pameten delodajalec sam poskrbi za preprečevanje mobinga, kajti zaveda se, da zadovoljen delavec dela veliko več in dela tudi manj napak. Tisti, ki se tega ne zaveda pa zlorablja svojo moč.
Večina žrtev se znajde v mobing pasti, ne da bi se tega zavedali. A ko nekdo zasluti, da je morda žrtev mobinga je priporočljivo pisanje t.i. mobing dnevnika. Ta služi tudi kot dokazni material, v njem pa naj bodo podrobno zabeleženi in opisani vsi dogodki. Mobingu so bolj izpostavljene ženske, socialno šibkejših, izzovejo pa ga lahko tudi določene osebnostne lastnosti, kar mobinga seveda na opravičuje.
Mobing je po 197. členu Kazenskega zakonika je kaznivo dejanje. Pred trpinčenjem na delovnem mestu ščiti tudi Ustava, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih.
Pri ovadbi dokazovanje mobinga poteka v obratni smeri: ne gre za dokazovanje ali je posameznik žrtev mobinga, temveč mora delodajalec dokazati, da je naredi vse, da je mobing preprečil.
Žrtev mobinga je lahko vsak, pomembno je, da o tem spregovori saj mobing sam od sebe najverjetneje ne bo izginil.
45 mobing dejanj po Leymanu (danes jih je že več kot 100)
I. Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje
1. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega
2. Prekinjanje govora, jemanje besede
3. Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev
4. Kričanje oz. zmerjanje
5. Nenehno kritiziranje dela
6. Kritiziranje osebnega življenja
7. Nadlegovanje po telefonu
8. Verbalne grožnje in pritiski
9. Pisne grožnje
10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi
11. Dajanje nejasnih pripomb
II. Ogrožanje osebnih socialnih stikov
12. z mobirancem se nihče več noče pogovarjati
13. ignoriraje , če žrtev koga sama nagovori
14. premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev
15. sodelavcem je prepovedano komuniciranje z mobirancem,
16. splošna ignoranca zaposlenih v podjetju
III. Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled
17. obrekovanje za hrbtom
18. širjenje neresničnih govoric
19. poskusi smešenja žrtve
20. izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik
21. poskusi prisile v psihiatrični pregled
22. norčevanje iz telesnih hib
23. oponašanje vedenja z namenom, da se nekoga smeši
24. napad na politično oz. versko prepričanje žrtve
25. norčevanje iz zasebnega življenja
26. norčevanje iz narodnosti
27. siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca
28. delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo
29. dvom v poslovne odločitve žrtve
30. žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov
31. mobirana oseba je deležena poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«
IV. Napadi in onemogočanje kvalitetnega dela
32. Mobiranec ne dobiva novih delovnih nalog
33. Odvzete so mu delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela
34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve
35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve
36. Dodeljevanje novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem
37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo
38. Dodeljevanje nalog nad nivojem klvalifikacije z namenom diskreditacije
V. Napadi zoper zdravje
39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog
40. Grožnje s fizičnim nasiljem
41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«
42. Fizično zlorabljanje
43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku
44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu
45. Spolni napadi
povzeto po: mobing.si
Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.
"Zemlja je v kmetijstvu in vrtnarstvu osnovno orodje in z njo je treba delati, ko je pripravljena in ne takrat, ko mi želimo delati," pravi Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet. Kot gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo pojasnil, da je treba biti zaradi vremenskih razmer na zelenjavnem vrtu v teh dneh še posebej previden in inovativen, govoril pa bo tudi o optimalni vlažnosti tal, najprimernejši temperaturi in obdobju jesenske priprave tal, pravilni uporabi organskih gnojil in jesenskih setvah. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.
Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.
17. september je svetovni dan varnosti pacientov, zato se bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem vprašali, kaj varnost pomeni v pravnem smislu. Kaj naj bi pacienti vedeli o medicinskem pravu, kakšne so njihove pravice pred posegom gleda pojasnil in morebitnih zapletov? Gost v studiu Prvega bo magister prava odvetnik Luka Švab.
Kako sedeč način življenja spremeniti v aktiven način življenja? Kako naj v svoj vsakdan vključimo več gibanja, krepilne in raztezne vaje, hojo in tek? Kako naj se vadbe lotijo tisti, ki imajo preveč kilogramov in druge omejitve? V studio Prvega smo povabili tekaškega trenerja in profesorja športne vzgoje Urbana Praprotnika.
8. septembra so praznovali fizioterapevti – obeležili so svetovni dan fizioterapije z letošnjo osrednjo temo »Bolečina v spodnjem delu hrbta«. Doživi jo skoraj vsak človek, prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih. Zaradi bolečine tudi pri nas vsako leto obišče zdravnika in fizioterapevta vse več odraslih, zlasti žensk. S pomočjo fizioterapevtov se s temi težavami v spodnjem delu hrbta lahko uspešno spopademo in si s tem močno olajšamo življenje. V četrtkovem svetovalnem servisu bo naš gost Alen Pavlec, diplomirani fizioterapevt, vodja Inštituta za fizioterapijo Centra za medicinsko rehabilitacijo v zdravstvenem domu Maribor.
Druga sobota v mesecu septembru je tradicionalno svetovni dan prve pomoči in priložnost, da spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopkov oživljanja, ki lahko rešijo življenje. V sredinem Svetovalnem servisu bo Primož Velikonja iz Zdravstenega doma Kočevje odgovarjal na vprašanja, kako ukrepati ob nujnih zdravstvenih stanjih, zakaj je ob srčnem zastoju pomembna uporaba defibrilatorja ter kje in kako potekajo tečaji prve pomoči.
V prvi oddaji nove sezone Svetovalnega servisa se bomo usedli v šolske klopi in spremljali, kaj počnejo otroci, mladostniki. Ravno pri njih največkrat opazimo tiste prve znake tako imenovanih specifičnih učnih težav. Te so nevrološko pogojene ter so povezane z branjem, pisanjem, računanjem in neverbalnimi specifičnimi težavami. Disleksija, diskalkulija, dispraksija … Kako jih prepoznamo in rešujemo? Sogovornik: dr. Marko Kalan, profesor defektologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. V njej vsak delovnik po deveti uri gostimo strokovnjake z različnih področij. V petkovi oddaji bomo – za spremembo – vas, poslušalke in poslušalce, prosili za odgovore. Katere teme vas najbolj zanimajo? So to zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Po deveti uri sprejemamo vaše predloge in želje o tem, kaj bi še želeli slišati v oddaji.
Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem delu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo. Z gostom se bo pogovarjala Petra Medved.
Pred nami so poletni meseci, zato je na mestu vprašanje, kaj sodi v našo potovalno lekarno. Kaj moramo torej vzeti s seboj na krajši oddih ali daljše potovanje, da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami? Kako recimo prepoznamo sončarico in kako poskrbeti za naše najmlajše sopotnike? Na ta in vaša vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Epilepsija se v razvitem svetu pojavlja pri približno odstotku prebivalstva. Za to nevrološko bolezen so značilni ponavljajoči se napadi, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Prav tako jo spremljajo socialne in čustvene posledice, s katerimi se stroka uspešno spopada. S širjenjem znanja in vedenja tako odpravljajo predsodke in strahove, ki povečujejo breme bolezni. Kaj povzroči nastanek epilepsije in kakšne so oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.
V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se bomo ustrezno pripravili na morebitne avtocestne zastoje in kolone na mejnih prehodih, predvsem pa preverili, kako se jim kar se da uspešno izogniti. Z nami bo Matic Zupančič z informacijskega centra AMZS, ki bo med drugim odgovoril na vprašanje, kako in kdaj zamenjati vozni pas, da gneče ne bomo povzročali tudi sami in kaj storiti v primeru prometne nesreče v tujini. Svoja vprašanja ali izkušnje lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete na obrazec na spletni strani Prvega.
Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.
V aprilu je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela 188 odzivov. To je nekoliko manj kot marca in bistveno manj kot aprila lani, vendar na ravni večletnega povprečja. Število odzivov na Televizijo Slovenija se je zmanjšalo, povečalo pa število odzivov na MMC. Kaj grajajo in kaj pohvalijo poslušalci Radia Slovenija? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času opaža varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V četrtkovem svetovalnem servisu bosta na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, in odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.
V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.
Nomadski turizem se je v Evropi zelo razmahnil in ni značilen le za sredozemsko obalo. Je pa seveda na jugu večja gneča, na severu pa več svobode. O sodobnem nomadskem počitnikovanju se bomo pogovarjali v torkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjal Klemen Hren, urednik portala avtokampi.si.
Za oploditev z biomedicinsko pomočjo z darovanimi spolnimi celicami se odločajo pri tistih neplodnih parih, pri katerih zaradi bolezni moškega ali ženske z nobenim postopkom ni mogoče pridobiti semenskih ali jajčnih celic ali pa sta partnerja nosilca hudih dednih bolezni. Darovanje moških spolnih celic zdravih darovalcev je tako upanje za številne pare in je v Sloveniji zakonsko urejeno od leta 2011. O pogojih, postopku in drugih vprašanjih bomo govorili v ponedeljkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost Sašo Drobnič, dr. med., vodja Dnevne klinike na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike v Ljubljani.
Kot je znano, so kostno-mišična obolenja najpogostejša bolezen v Evropski uniji, ki izvira neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu. Pri nas so ta obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti. Da bi omogočili večjo varnost in boljše zdravje delavcev, bo avgusta začel veljati nov pravilnik. Ta uvaja metodo, ki prinaša kriterije, na podlagi katerih se ugotovi, ali je zaposleni preveč obremenjen z ročnim premeščanjem. O novih pravilih z gostom – to bo Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu z ministrstva za delo.
Načrtovanje in umeščanje vsebin v prostor ter projektiranje in graditev so dejavnosti, ki se jih brez geodetskih podlag ne da izvajati. Geodetske podlage so metrični prikaz realnega terena, na katerega se umeščajo predvideni posegi. Kakšna je razlika med registrskim vpisom stavbe in katastrskim vpisom stavbe, ki ga zasledimo na javnih pregledovalnikih nepremičnin na e-prostoru? Več o geodetskih storitvah v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal Matej Plešnar, predsednik matične sekcije geodetov pri Inženirski zbornici Slovenije.
Neveljaven email naslov