Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jure Detela (1951–1992) je eden najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Objavil je tri pesniške zbirke: Zemljevidi (1978), Mah in srebro (1983) ter Pesmi (1992) – v tej knjigi so zbrane tri pesniške zbirke, in sicer omenjeni prvi dve in pesniška zbirka Tisoči krotkih oči. Na kocu te knjige je kratka, a izjemno ganljiva pesem brez naslova, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

15. septembra so v Cerkvi na Slovenskem na god Žalostne Matere božje obhajali dan žalujočih. Nekako ob tem času je izšla tudi knjiga Preobrazba bolečine, ki jo je napisal pater dr. Ivan Platovnjak, jezuit Slovenske province Družbe Jezusove. Je profesor duhovnosti na teološki fakulteti univerze v Ljubljani in član ekipe Ignacijevega doma duhovnosti, v kateri imajo trimesečni program za žalujoče. V teh dneh lahko bolečina ob izgubi bližnje osebe še bolj priplava na površje. Kako lahko omenjena knjiga teoretično pa tudi praktično pomaga pri globljem dojemanju žalovanja? Vabljeni k poslušanju oddaje.

(Nun danket alle Gott) Hvalite vsi Boga in ga častite je protestantski koral, ki je primeren za izvedbo na zahvalno nedeljo. Njegov nastanek sega v 17. stoletje, zato ne preseneča, da ga je pri komponiranju večkrat uporabil tudi Johann Sebastijan Bach, v današnjem času pa ga slišimo tudi po katoliških cerkvah.

Iz Idrije neposredno prenašamo sveto mašo na zahvalno nedeljo. Mašuje Alan Tedeško, na orgle igra Luka Trošt, cerkveni mešani pevski zbor pa vodi Elizabeta Lampe.

V Sedmi simfoniji Antona Brucknerja Berlinski filharmoniki raziskujejo celoten spekter ustvarjanja glasbe, od intimnosti v odlomkih komorne glasbe do njenega značilnega močnega tutti zvoka. Tako kot Brucknerjevo delo tudi Mendelssohnov violinski koncert v e-molu izhaja iz obdobja romantike – vendar naseljuje povsem drugačen zvočni svet, poln svetlobe in sijaja. Dirigent Marek Janowski je posebej cenjen zaradi svojega dela v tem repertoarju, violinist Augustin Hadelich, ki ga proslavlja čudovit liričen zvok, pa je nastopil kot solist na koncertu 11. oktobra v Berlinski filharmoniji.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Novembrski cikel humoresk na temo zdravja in bolezni začenjamo s humoresko hrvaškega avtorja Anteja Tomića z naslovom Spoštovani gospod minister za zdravstvo; za drugi del oddaje pa smo izbrali še avtorjevo humorno besedilo Spoštovani gospod minister za kulturo.

Prevajalec Štefan Kutoš,
interpret Gašper Tič,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Matej Juh.
Posneto leta 2014.

v odlomkih iz del Händla, Manne, Rossinija, Porpore in Straussa.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na koncertu, ki je potekal 1. februarja letos v Koncertni hiši Danskega radia v Københavnu, sta zvenela 3. klavirski koncert Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 7 Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem delu predstavil prodorni izraelski pianist mlajše generacije Tom Borrow, Danski nacionalni simfonični orkester je vodil Fabio Luisi.

Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule sta SAZU in Slovenska matica priredili znanstveni simpozij. V oddaji bo frančiškan prof. dr. Edvard Kovač spregovoril o duhovnih razsežnostih Rebulove umetniške ustvarjalnosti, o krščanstvu in katolištvu, ki ga je izpričeval ta pomembni slovenski pisatelj.

V okviru letošnjega cikla Obiski kraljice 2004, je v sredo, 23. oktobra, v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški nastopil švicarski organist Christoph Mauerhofer. V 2. delu koncerta je poustvaril Preludij in fugo v H-duru Marcela Dupreja, zatem je improviziral na slovenske in švicarske glasbene teme. Hvaležnim poslušalcem se je zahvalil z dodatkom - improvizacijo na temo urednika uredništva za resno galsbo na programu Ars in skladatelja Gregorja Pirša.

Akademik Kajetan Kovič je bil kot pesnik še kako asketski, kot pripovednik pa si je pogosto dal duška, tudi v avtobiografski pripovedi Jutranji sprehajalec, v sproščenem prepletu spominov, meditacije in refleksije. Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi.

Režiserka Ana Krauthaker,
interpret Boris Ostan,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednika oddaje Andrej Arko in Marko Golja.
Posneto 2005.

Letos je minilo 150 let od rojstva avstrijskega skladatelja in teoretika Arnolda Schӧnberga. Nedeljski glasbeni portret smo namenili predvsem vplivu njegove glasbe in teorije na jazzovske ustvarjalce. Omenili bomo tudi njegovo slikarsko ustvarjanje in njegovo romaneskno upodobitev v znamenitem romanu Thomasa Manna Doktor Faustus. Največji vpliv je Schönbergova glasba doživela po njegovi smrti, ko ga je mlajša generacija pravzaprav šele odkrila. V začetku enaindvajsetega stoletja Schönbergova glasba ne zveni več tako tuje. Seva očitno na nenapovedljiv način in našla je alternativne usode v bebopu.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Kristina Kočan (1981) je do zdaj izdala štiri pesniške zbirke: prvenec Šara (2008), Kolesa in murve (2014), Šivje (2018) in pesniško zbirko Selišča (2021), za katero je prejela Veronikino nagrado in bila nominirana tudi za Jenkovo nagrado. Kristina Kočan pa ne ostaja samo pri ustvarjanju poezije, leta 2019 je napisala knjigo kratke proze s pomenljivim naslovom Divjad. Njene pesmi so prevedene v deset tujih jezikov in vključene v številne mednarodne antologije. Pesničino zanimanje za ameriško poezijo se je preneslo tudi na njeno akademsko udejstvovanje. Leta 2019 je namreč doktorirala iz sodobne ameriške poezije, redno pa to poezijo tudi prevaja. Do zdaj je v knjižnih izdajah med drugim prevedla avtorici, kot sta Audre Lorde in Carolyn Forché, antologijo afriško ameriške poezije po letu 1950 z naslovom Govoreči boben ter antologijo sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev Po toku navzgor. Leta 2022 je Kristina Kočan postala tudi programska vodja festivala Dnevi poezije in vina. Pesnici pa je zelo blizu tudi glasba: med drugim deluje kot besedilopiska za skupino Brest. Njena ljubezen do glasbe prav tako zaznamuje mnoge njene pesmi, ne samo v obliki intertekstualnih referenc, ampak tudi v samem zvočenju poezije.

Avtorica oddaje Silvija Žnidar,
Interpretka Saša Mihelčič,
bralec Bernard Stramič,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto produkcije 2024.

Zakladnica baletnih zgodb je polna zanimivih likov, ljubezenskih zapletov, hrepenenja, drame in veselja. V današnji oddaji Glasbena skrinjica bomo spoznali zgodbo baleta Don Kihot, ki se napaja v španskem romanu Don Kihot iz Manče pisatelja Miguela de Servantesa. Glasbo za balet je ustvaril avstrijski skladatelj Ludwig Minkus, pri čemer gre za prvo sodelovanje skladatelja s slovitim francoskim baletnikom, pedagogom, libretistom in koreografom Mariusom Petipajem. Balet so prvič izvedli 26. decembra 1869 v carskem gledališču Bolšoj v Moskvi.

Avstrijski pesnik Georg Trakl se je rodil leta 1897 v Salzburgu. Šole ni dokončal, delal je kot lekarnar. Napisal je dve dramski besedili, ki nista bili opaženi, pisal je prozna besedila, po letu 1908 pa je bil predvsem pesnik. V Innsbrucku je sodeloval v umetniškem krogu revije Der Brenner. Leta 1914 so ga poslali na fronto v Galicijo, po bitki pri Grodeku pa je v Krakovu 4. novembra storil samomor. Georg Trakl je izjemno pomembno ime književnosti 20. stoletja v nemškem jeziku. S svojo temačno in introspektivno poezijo je pomembno vplival na poznejši ekspresionizem.

Prevajalec Kajetan Kovič,
interpret Zoran More,
režija Igor Likar.
Urednika oddaje Andrej Arko, Staša Grahek.
Posneto leta 1999.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.