Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu so 'Španske folije' iz drugega zvezka Skladb za violo da gamba Marina Maraisa, Concerto grosso v c-molu, op. 1, št. 11 Pietra Antonia Locatellija, Polihimnija – suita št. 8 v D-duru iz zbirke 'Glasbeni Parnas' Johanna Casparja Ferdinanda Fischerja, Capriccio št. 2 v G-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo, ZWV 183 Jana Dismasa Zelenke in Ciacona Silviusa Leopolda Weissa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Rondo za rog in orkester v Es-duru, K. 371 Wolfganga Amadeusa Mozarta s hornistom Boštjanom Lipovškom v vlogi solista ter Klavirska sonata št. 15 v D-duru, op. 28, z vzdevkom 'Pastoralna' Ludwiga van Beethovna v izvedbi Friedricha Gulde.

Poezija, ki jo piše Andrej Rozman Roza, dokazuje, da je pesniku mar za svet, da se tika s humorjem in da išče in najde posrečene rime. Vse troje velja tudi za njegovo pesem Stanja (interpretira jo dramski igralec Blaž Valič).

Na sporedu Andante za rog in klavir Richarda Straussa, uvertura k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja, Variacije na Schumannovo temo, op. 23 Johannesa Brahmsa, Prometej – simfonična pesnitev št. 5 Franza Liszta, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, simfonična pesnitev En Skärgårdssägen (Saga z otočja), op. 20 Huga Alfvéna, Sonata za violino in klavir št. 2 Milka Lazarja in Drobna glasba za orkester Igorja Štuheca.

Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed bolj izvirnih glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.

Oddajo smo namenili predstavitvi odličnega solista na električnem basu in skladatelja Traja Brizanija. Njegova glasba navdušuje z značilno iskrenostjo, ki izhaja iz romske tradicije ter pomembno bogati slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnost. Romsko glasbo zaznamujeta temperamentnost ter ritmično in improvizacijsko bogastvo. Brizanijeva avtorska poetika povezuje romsko glasbe in jazz.

Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (tudi predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja.

Poslušajte skladbe Clauda Debussyja in Jacquesa Iberta, ki jih izvaja saksofonistka Betka Bizjak Kotnik.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo eni najopaznejših slovenskih glasbenic, saksofonistki Betki Bizjak Kotnik, ki je prejela vrsto prvih nagrad na državnih tekmovanjih in nastopila v finalu več mednarodnih glasbenih tekmovanj. Od leta 2000 poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, od takrat igra v duu s pianistko Milanko Črešnik, s katero je izvedla vrsto recitalov v abonmajskih ciklih v Sloveniji in tujini. Za arhiv Radia Slovenija pa je posnela vrsto skladb slovenskih in tujih skladateljev, ki so leta 2008 izšle na njuni zgoščenki Replike. Iz zbirke skladb za saksofon s klavirjem in z orkestrom bomo poslušali deli francoskih skladateljev: Rapsodijo za saksofon in orkester v različici s klavirjem Clauda Debussyja in Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki jo bo saksofonistka izvedla s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Ronalda Zollmanna. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Še vedno smo pri predstavitvi izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Iberskega polotoka. Tako kot prejšnjič pa prihodnjič, boste tudi zdaj slišali izvirna dela najbrž enega najpomembnejših španskih še živih ustvarjalcev za to zvočno zasedbo – Ferrera Ferrana. Skladatelj, po rodu sicer iz Valencie, se bo tokrat predstavil z dvema razburljivima skladbama: s trostavčno Suito Sincrònico ter s koncertno pasakaljo El Meu laio.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

24. junija letos je bil v Slovenski filharmoniji koncert Simfoničnega orkestra GŠ Kranj, na katerem je orkester zaigral s svojimi najboljšimi učenci. Prejšnji teden smo poslušali nastopa oboista Matija Bačiča in baritonista Nejca Urha, ta teden pa jih bo zaigralo še preostalih šest. Mariia in Anna Mirek bosta izvedli skladbo Vsemirje Matija Krečiča za klavir štiriročno in simfonični orkester, za violinista Svita Zgonca je Gašper Jereb napisal delo Svitanje, Žiga Leben je krstil skladbo Mladi virtuoz Alojza Ajdiča, flavtistka Katarina Jekovec in klarinetistka Ana Jerak pa sta izvedli dvojni koncert Tilna Slakana z naslovom Wind Tales.
Simfonični orkester glasbene šole Kranj nastopa pod vodstvom dirigenta Tomaža Kukoviča.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Lojze Lebič je v Novembrskih pesmih za glas in orkester, ki jih prežema otožno poznojesensko razpoloženje, uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. O zbirki je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo "akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem". Sledila bo suita iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije. Obe deli sta nastali na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Tokratno oddajo ob 10. obletnici smrti posvečamo pesniku in pisatelju Kajetanu Koviču, ki je odšel 7. novembra 2014, rodil pa se je v Mariboru 21.oktobra 1931. Kovič ni pisal le pesmi, temveč tudi eseje. Leta 2006 je tako v knjigi Sled sence zarje zbral dvanajst esejev o slovenski poeziji od Prešerna do Minattija. Z besedili se je poskušal dokopati do skrivnosti literarnih delavnic obravnavanih avtorjev, za radijski medij pa smo izbrali esej o Jenku z naslovom Kozerija o Jenku.
Besedilo sta leta 2019 prebrala napovedovalca Maja Moll in Aleksander Golja, glasbeno opremo - iz Adagia za simfonični orkester Antona Lajovica v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Lavrenčič - je izbral Mihael Kozjek; zvok je oblikoval Jernej Boc, urednik oddaje je bil Andrej Rot.

Spremljali bomo Orkester dobe razsvetljenstva, ki je pod vodstvom italijansko-francoskega dirigenta Antonella Manacorde 13. septembra debitiral na festivalu Proms s programom, ki sega v obdobje med klasicizmom in romantiko. Koncert se je začel z veselo skladbo 8-letnega Mozarta – eno od peščice simfonij, ki jih je čudežni otrok komponiral med 16-mesečnim obiskom Londona z očetom in sestro – in nadaljeval z intenzivnostjo, močjo in zagonom Simfonije št. 3 francoske skladateljice iz 19. stoletja Louise Farrenc. Daljša, glasnejša in presunljivejša kot katera koli glasba pred njo, Beethovnova Tretja simfonija 'Eroica' je ob svoji prvi izvedbi leta 1805 pustila osuplo občinstvo.

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva." Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in prepletu s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost – v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju, zakaj užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra, nastala v soavtorstvu Mojce Delač, Luke Hvalca in Saške Rakef, ki podpisuje tudi njeno režijo, je bila posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je leta 2023 v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Ta neobičajna dokumentarna zgodba, ki je združila moči ustvarjalcev z vseh treh nacionalnih radijskih programov Radia Slovenija, pa je umeščena tudi med finaliste 29. edicije Festivala Phonurgia Nova. Festival, ustanovljen leta 1986, je sicer najstarejši in najprestižnejši dogodek na področju ustvarjalnega radia, zvočne umetnosti in podkastov v Franciji. Strokovna žirija je tokrat izbirala med 336 prijavljenimi deli iz 27 držav, v petih tekmovalnih kategorijah.

Režija: Saška Rakef
Tonski mojster: Urban Gruden

Pripovedovalec – dr. Evgen Bavčar
Sodelujoči – Mojca Delač, Luka Hvalc, Francesco Gargiulo, Saška Rakef, Urban Gruden, Kristina Kappelin

Produkcija Radia Slovenija.
Posneto v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri, v Neaplju in studiih Radia Slovenija maja 2023.

Sodobna hrvaška pesnica Suzana Matić v tem izboru pesmi na morda varljivo lahkoten način opisuje vsakdan in odnose med ljudmi.
Leta 1970 v Mainzu rojena Suzana Matić je v Zagrebu doštudirala arhitekturo. Prvo knjigo z naslovom Samosanacije je objavila leta 2012, v naslednjih letih je izšlo še nekaj njenih zbirk pesmi in kratke proze.
Objavljamo nekaj pesmi iz leta 2019 natisnjene zbirke z naslovom Ustnično izročilo.

Prevod Natalija Milovanović,
interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v jazzu – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo jazza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na več kot šeststo albumih.