Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenska pesnica Ada Škerl velja za ženski pol pesnikov Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, ki so izdali znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih. V času zapovedanega socialističnega realizma so znova uvedli intimizem v liriko, Ada Škerl pa je knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Poslušajmo njeno pesem z naslovom In vse je, kot je sleherno jesen. Interpretira jo Judita Zidar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na osnovi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.

Pianist Klemen Golner je že kot študent sodeloval s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, danes je njegov stalni član. Poleg solističnega in komornega pianističnega repertoarja igra tudi veliko simfonične literature, v kateri so lahko tudi precej zahtevni klavirski parti. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Peto simfonijo je Čajkovski napisal leta 1888, istega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi krstno izvedena v Sankt Peterburgu. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada s tem delom večkrat nastopil tudi v tujih koncertnih dvoranah. Eden od tujih kritikov je takrat zapisal, da je: »5. simfonija Čajkovskega v izvedbi Sama Hubada in njegovega orkestra zazvenela v vsej lepoti in človeški globini...«

Od idiličnosti do pomanjkanja

O prvi svetovni vojni je bilo že veliko napisanega in povedanega, tudi o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki jo je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ločila od matičnega naroda.

Ivan Peternelj je igralec, plesalec, koreograf in režiser, ki od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču in na zunajinstitucionalni sceni. Gledališke vloge oblikuje s pretanjenim posluhom za besedne in nebesedne vsebinske enote, ki jih v procesu razgradnje in ponovne sinteze oblikuje s komaj opaznim odmikom in pri tem ustvarja vselej nove in drugačne igralske izraze. Pri tem ga podpirata muzikaličnost in obvladovanje telesa, tako da nekatere njegove trenutke na odru opazujemo skoraj kot nesnovne. V kritikah beremo o njegovi kvaliteti povezovanja gibalnega in verbalnega instrumentarija, o izrazitih potezah humorja in hudomušnosti, strašljivosti, liričnosti, poetičnosti, o učinkovitem soustvarjanju odrskih atmosfer, komentiranju, ironiji, satiri, domišljeni obrazni in telesni mimiki, in tako naprej. Od kod izvira ljubezen Ivana Peternelja do gledališča, kako ga je pot vodila naprej, kakšno gledališče ima rad, kaj ga žene v režijo in tovrstno izpovedovanje avtorskih zamisli, o tem in še več v pogovoru z Ivanom Peterneljem. Vabimo vas k poslušanju!

Album Both Sides Now je doživel velik uspeh, tako da mu je leta 2002 sledil še Travelogue, prav tako plod sodelovanja z legendarnim aranžerjem Vinceom Mendozo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pod vodstvom koreografa in režiserja Wayna McGregorja, bo njegova plesna skupina v ljubljanskem Cankarjevem domu nocoj uprizorila plesno-vizualni spektakel z naslovom Univerzum: Odisejada temnih kristalov. Jesenski čas je področje mladinske in otroške literature obogatil s številnimi svežimi knjižnimi naslovi. Danes se je v Gledališču Glerj začel festival Resistance!, današnji dan pa je svetovni dan romskega jezika, s čimer obeležujemo prvi romsko-hrvaški slovar, ki je nastal leta 2008. Palestinski muzej je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pripravil razstavo Zgodba o Gazi ostaja.

Edward Gardner je 28. septembra na koncertu v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu dirigiral dve mojstrovini Sergeja Rahmaninova: Tretji klavirski koncert in zborovsko simfonijo Zvonovi, op. 35. Za Rahmaninova je zvok zvonov utelešal večno dušo Rusije, njegova zborovska simfonija, ki mu je bila najljubša izmed vseh njegovih del, pa je odisejada skozi celotno človeško življenje, njegovo veselje in žalost. Na programu je sledila njegovemu najbolj epskemu klavirskemu koncertu, pri katerem se je Londonskemu filharmoničnemu orkestru pridružil norveški pianist Leif Ove Andsnes.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika bomo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej so izvedli projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPPE vključuje šole iz treh držav članic Sveta Evrope: Grčije, Slovaške in Slovenije.

Za začetek predvajamo motet Fürchte dich nicht/Nikar se ne boj, Bachova dela 228 v izvedbi Komornega zbora in Baročnega orkestra iz Stuttgarta pod vodstvom Friederja Berniusa.
In v stari glasbi ostajamo tudi v nadaljevanju, pri viru, ki je veljal za vzor in smernice baročnega zborovskega oratorija: oratoriju Historia di Jephte Giacoma Carissimija.
Odlično Nizozemsko Bachov združenje vodi Jos van Veldhoven.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju s hoteno subjektivnim pristopom. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature, hkrati pa družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka pri branju. Vseh enajst vsebinsko in razpoloženjsko raznovrstnih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija uredništva igranega programa, programa Ars in ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Tudi danes radijske minute namenjamo muzikalu Something Rotten, glasbeni komediji, za katero sta scenarij napisala John O'Farrell in Karey Kirkpatrick, glasba in besedila pa sta delo Kareyja in Wayna Kirkpatricka. Preden so muzikal postavili na broadwayski oder, je minilo približno 20 let, saj se je zamisel porodila v devetdesetih letih 20. stoletja, na ogled pa je bil postavljen leta 2015.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Cene Vipotnik, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil 11. novembra 1914. Pesmi je objavljal v različnih revijah in jih leta 1956 izdal v zbirki Drevo na samem. Pisal je tudi poetične črtice in urejal antologije slovenske lirike ter prevajal dela francoske književnosti. Po njegovi smrti je izšlo njegovo zbrano delo Zemlje zeleni spomin. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado.
Izbor pesmi Ceneta Vipotnika iz zbirke Drevo na samem sta interpretirala Štefka Drolc in Rudi Kosmač, oddajo pa sklene posnetek Vipotnikove recitacije.
Oddajo iz leta 1972 je režiral Aleš Jan, tonski mojster je bil Jože Blagovič. Tokratno ponovitev je pripravila Petra Tanko.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Veronika Šramatyová je slovaška pesnica in slikarka, rojena leta 1977. Doslej je izdala dve pesniški zbirki, leta 2009 prvenec untitled, leta 2019 pa zbirko Družinske postavitve. Na akademiji v Bratislavi od leta 2015 predava slikarstvo, slike razstavlja doma in v tujini. V zbirki Družinske postavitve, kot tudi že v prvi, v kateri je iskala opredelitev ženskega subjekta in njegove smeri, Šramatyová razvija teme medčloveških in partnerskih odnosov, spominov na vozlišča dotedanjega življenja, vnovič pa prevladuje načelo opazovanja, občasne soudeležbe in refleksije. Zbirko Družinske postavitve sestavljata dva dela. Nocoj bomo poslušali pesmi iz drugega, manj metaforičnega, s skoraj pripovedno dikcijo. Tako Veronika Šramatyová po mnenju slovaškega literarnega zgodovinarja in kritika Viliama Nádaskaya »ustvarja razgibane zgodbene mikrosituacije vsakdanjika, počitnic, rekreacije, nezvestobe ali pojavov iz življenja nosečnice«. Pesnica v njih namesto refleksije marsikje prepušča glavno besedo opisu in s tem poveča njihovo bralsko sugestivnost.

Izbor in prevod: Andrej Peric,
Interpretacija: Saša Mihelčič,
glasbena oprema: Darja Hlavka Godina,
ton in montaža: Sonja Strenar,
režija: Špela Kravogel.
Produkcija leta 2024.
Urednica oddaje je Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.