"Objektivno odgovornost nosi Banka Slovenije kot institucija nadzora, po drugi strani pa vlada, ki je vodila tako fiskalno politiko, da je dopuščala pregrevanje gospodarstva. Ali je še kdo drug, je stvar vaše komisije," je pred bančno komisijo dejal nekdanji guverner Mitja Gaspari, ki je Banko Slovenije (BS) vodil od aprila 2001 do aprila 2007.

Marko Kranjec, ki je na čelu BS-ja nasledil Gasparija in je bil guverner vse do sredine leta 2013, se je strinjal, da nosi objektivno odgovornost, a je prav tako kot Gaspari pred komisijo poudaril, da je BS kolektiven organ. Spomnil je, da je zaradi ocen, da nadzor ni dovolj rigorozen, skušal odpustiti direktorja nadzora bančnega poslovanja Mateja Krumbergerja, a mu to ni uspelo zaradi zakonodaje in tega, ker v svetu BS-ja ni dobil zadostne podpore.

Spomnimo, da so na dosedanjih pričanjih pred preiskovalno bančno komisijo DZ-ja kritike o premajhnem nadzoru regulatorja letele zlasti na Kranjca. Gaspari in Kranjec sta že pričala pred predhodnico te komisije. Na zaslišanjih decembra 2013 sta delo regulatorja ocenila kot solidno oz. ustrezno. Z zdajšnjimi izkušnjami in znanjem pa bi danes ukrepal strožje, je dejal Kranjec in že takrat zavrnil navedbe, da je nadzor zatajil.

Vsebinsko šibki inšpektorji
Nekdanja guvernerja sta pred komisijo presodila, da so bančni inšpektorji delovali v skladu z nalogami, a so bili vsebinsko šibki. "Dobro so poznali regulacijo, ne pa poslovnih modelov bank," je orisal Gaspari, Kranjec pa je nadaljeval, da "so delali strokovno, a premalo rigorozno".

Glede visokih kreditnih rasti je Gaspari pojasnil, da je veliko ekonomistov doma in po svetu menilo, da je to v skladu s poglabljanjem finančnega trga. "A sam sem bil zaskrbljen nad rastjo, na kar smo opozarjali," je spomnil Gaspari. Ali je to poglabljanje "vzdržno", se ni nihče spraševal, je dodal Kranjec, ki je hkrati zanikal, da BS ni ničesar naredil, da je podcenjeval težave ali zavajal javnost. "Nadzor je bil preveč toleranten do bančnega sistema, a takšne filozofije se ne da spremeniti čez noč," je izpostavil.

Kranjec je svoje ocene, da so banke stabilne, pojasnil z besedami, da bi tako govoril vsak guverner, čeprav to ni popolnoma res, a dodal, da je vedno govoril, da so banke plačilno sposobne, ne pa tudi kapitalsko ustrezne.

Banke ujetnik realnega sektorja
"Računovodsko gledano so banke med letoma 2006 in 2008 izkazovale visoke dobičke, a to ni bil odraz dobrega stanja, temveč spremembe mednarodnega računovodskega poročanja in napihnjenih aktiv," je še pojasnil Kranjec in dodal, da "če bi govoril, da je stanje slabo, bi imeli naslednji dan vrste pred bančnimi okenci".

Banke so po Kranjčevih besedah še danes ujetnik realnega sektorja, vzroke za takšno stanje pa je treba iskati v zgrešenem modelu slovenskega gospodarstva, saj je ta temeljil na kreditni rasti, medtem ko je bilo vprašanje lastništva, tako domačega kot tujega, popolnoma zanemarjeno.

Likvidacija Factor banke in Probanke
Nekdanja guvernerja sta opozorila, da so se seje sveta snemale in da morajo obstajati magnetogrami oziroma v Kranjčevem mandatu tudi podrobni zapisniki, iz katerih je razvidno, da nadzor ni poročal o kakšnih posebnostih v Factor banki in Probanki.

Gasparija je odločitev za nadzorovano likvidacijo obeh bank presenetila, Kranjec pa je vsaj eno likvidacijo pričakoval. Takrat še niso imeli vseh analiz in zakonodaja ni omogočala, da bi z odredbo razlastili lastnike in banko postavili ali na nove temelje ali jo likvidirali, je sklenil Kranjec.

Gaspari, ki je nato šel v vlado, je dejal, da njeno takratno ravnanje glede bank ni bilo popolnoma ustrezno. Na temo dokapitalizacije NLB-ja so tako v letu 2009 bili sestanki, a se takrat ni zgodila. Pogojevati bi jo morali z načinom vodenja banke, izvajanja postopkov za ustrezno kreditiranje gospodarstva in z ustanovitvijo interne slabe banke, ki jo je ta nekoč že imela, je naštel Gaspari.

Neuspešna prodaja NLB-ja in sanacija
Oba nekdanja guvernerja sta zatrdila, da je bil belgijski KBC še leta 2010 pripravljen kupiti NLB. "Jaz in Lahovnik (minister Matej Lahovnik) sva bila za, jaz zato, ker je bilo jasno, da bo breme morebitne sanacije sicer večinoma padlo na državo. A ni bilo soglasja," je dejal Gaspari. Kranjec je dodal, da so bili v centralni banki celo pripravljeni prevzeti posredniško vlogo med vlado in KBC-jem, da bi strani dosegli dogovor.

Stresni testi so za Slovenijo ugotovili veliko kapitalsko izgubo v bankah, kar je po Gasparijevem mnenju tipičen primer paničnega odziva. Končna cena sanacije bank bo znana šele v prihodnjih treh, štirih letih, ko bo DUTB ali t. i. slaba banka končala sanacijo sistema, je nadaljeval Gaspari. Davkoplačevalci so investitorji, velik del vložka pa se jim bo povrnil, je prepričan Kranjec.

Kranjec je kot problematične izpostavil tudi zakonodajne omejitve, s katerimi so bili omejeni le na pregled bančnih kreditov, ne pa tudi na kredite, ki so si jih med sabo dajala povezana podjetja. "Mislim, da sem funkcijo v danih okoliščinah in pravnem okvirju ter z ekipo, ki sem jo imel na razpolago, opravil zadovoljivo," je sklenil.