Vinski poznavalec in član okoli dvajsetih vinskih žirij po svetu Marin Berovič je študentom in drugim članom kluba ob sedmih vzorcih razkril marsikatero zanimivost, ki je o teh vinih nismo poznali.

Česar Slovenec ne pozna, ne bo kupil
"Kakor koli pogledamo, je zadeva takšna: češka in slovaška vina po mojem mnenju ne bodo v Sloveniji nikoli uspela. Zakaj? Ker jih Slovenci v veliki večini podcenjujejo in dojemajo kot blago tretje sorte. Nekako vedno odmeva v glavi, da sta to državi nekdanjega socializma. In do tega je slovenska mentaliteta zelo podcenjujoča. Že tuja vina iz katere koli druge države, tudi npr. strašno opevana francoska vina, ki se pojavljajo v Sloveniji, težko prodrejo v množično uporabnost. Se pojavljajo, a skromno. Kolikor opažam, je tako: česar Slovenci ne poznajo, ne kupijo. Zato se nekatera tuja vina pri nas sploh ne morejo uveljaviti, " meni Marin Berovič, sicer profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Kakšna pa so češka in slovaška vina?
Obe državi sta večji zagovornici belih kot rdečih sort. Kar je tudi izjemno zanimivo, je to, da imata obe državi svoj vinski grb. V zadnjih letih izjemno napredujeta na področju izboljšav in vlaganja v tehnologijo. S svojimi vini načeloma pokrijeta približno 30 odstotkov potreb, kar pomeni, da večino vin uvozijo. Tukaj na primer je velika priložnost tudi za slovenske vinarje, če le ne bodo preveč navili cen.

Slovaška je s svojimi 14.500 hektarji površin za pridelovanje vinske trte v obsegu sicer nekoliko manjša kot njena soseda, ki premore 19.000 hektarjev. Uvajanje novih, za nas nekoliko eksotičnih sort in izpopolnjevanje v tehnologiji in slogih vin pa sta skupni točki obeh.

Velika mineralnost, poln okus
Po mnenju Marina Beroviča češka in slovaška vina ogromno obetajo. Podnebje kakor tudi lega držav sta izvrstna, dodelati morajo le še drznejši, unikaten pristop pri pridelavi - vlagati v izobraževanje in tehnologijo ter seveda poznejšo promocijo. Sedem vzorcev, ki so bili na voljo našim študentom biotehniške fakultete in tudi študentom kemije in kemijske tehnologije ter vsem drugim simpatizerjem kluba in ljubiteljem vina, je pričalo, da so vina iz obeh držav posebna; iz njih se je pravi užitek učiti o drugačnosti metod in sort. Kot prvi vzorec smo poskusili in pokomentirali "sivi sauvignon" - sauvignon šedy (Čehi imajo tudi zelen sauvignon) iz češke pokrajine Moravska, Velkopavlovická.

Drugi je bil "zeleni silvanc" iz češke pokrajine Blatinci, tretji je bil sauvignon, pozna trgatev, češkega vinarja Sing Wine z Moravskega. Četrti je kot presenečenje nastopil "poskus ustvariti zanimiv rose" (kot smo v šali vrnili komentar skoraj vsi navzoči - poskus ni uspel). Sicer je pa bil to rose iz večinskega deleža modre frankinje ("Frankova modra rose") vinarja Villa Vino Rača iz Slovaške. Kot peti vzorec je izjemno presenetil slovaški rdeči "Rulanske modre" vinarja Chateau Bela. Šesti je bil rdeči "pavelka - alibernet barrique", ki je sicer ukrajinska sorta (iz pokrajine Malokarpatska na meji Slovaške z Ukrajino). Kot zadnjega pa smo poskusili "znovin andre" (še najbolj bi ga lahko primerjali z našim cabernet sauvignonom) iz Češke.

Slovenija ima eno najelitnejših vinskih ocenjevanj
Marin Berovič se je po koncu predavanja o čeških in slovaških vinih za MMC razgovoril še o slovenskih vinih in slovenskem ocenjevanju. Znova je poudaril pomen 59. mednarodnega ocenjevanja vin - Vino Ljubljana, ki je eno najstarejših in najelitnejših na svetu in se je končalo prav pred nekaj dnevi. Morda se tega Slovenci sploh ne zavedamo, a ta naziv dejansko pove marsikaj. Poudaril je, da ga moti, da se slovenski vinarji prav tega ocenjevanja, ki ga imajo pred nosom in nanj pridejo najelitnejši vinski kritiki in ocenjevalci z vsega sveta, ne udeležujejo (ne pošiljajo vzorcev nanj), hkrati pa pošiljajo vse mogoče vzorce v tujino. Letos je bilo prav na Vinu Ljubljana zastopanih ogromno vin tako iz Češke kot Slovaške.

"Slovenski vinarji so pozabili na svoje lastno ocenjevanje. Ob tem ocenjevanju, na katero bi morali biti najponosnejši in poslati največ vin, Slovenci prav tukaj protestiramo. To se morda zdi nenavadno vinskim ocenjevalcem, ki pridejo v Ljubljano z vsega sveta (letos je bilo npr. 48 degustatorjev iz 15 držav, ocenjevali pa so 430 vzorcev iz 19 držav; od tega je približno 30 odstotkov slovenskih vzorcev, op. a). Slovenci delajo veliko neumnost, da ne pošljejo svojih vzorcev na ocenjevanje Vino Ljubljana, kajti sem pridejo najboljši svetovni ocenjevalci, kar jih lahko dobimo sploh. Tu je bil že tudi npr. Steven Spurrier, ki je eden najelitnejših Decanterjevih ocenjevalcev," je bil kritičen do slovenskih vinarjev.

Rezultati ocenjevanja - Vino Ljubljana
Ko smo že pri Vinu Ljubljana, je bilo, kot že rečeno, med 430 vzorci, katerih ocenjevanje je potekalo zelo strogo in slepo, podeljenih 23 priznanj v sedmih kategorijah. V kategoriji svetovni šampion je slavil prav naš slovenski vinar Bojan Kobal z vinom sauvignon 2016. V kategoriji slovenski šampion je zmagal laški rizling, ledeno vino, 2009, vinarja Jurija Brumca. Trofeja tsukamoto je pripadla prav tako Sloveniji; in sicer za vino Cru vrh, 2013, posestvo Klenar. Naslednja kategorija: trofeja vinofed je razveselila sosede Avstrijce - vinarje Weingut Hermann Fink za vino chardonnay, 2007. Novi slovenski prvaki sorte so postali: Kmetijska zadruga Metlika, Vinska klet Prus, vinarstvo Brič, vinar Krampač Egon in Istenič. Prvaki slovenskih vinorodnih okolišev 2017 so: Štajerska Slovenija, Goriška brda, Bizeljsko Sremič in Vipavska dolina. In še zadnja kategorija: prvaki države, med katere se je uspelo uvrstiti prav Češki in Slovaški. Druge države pa so še: Slovenija, Argentina, Avstrija in Romunija.