Izbrana vina treh slovenskih vinorodnih dežel z devetimi vinorodnimi okoliši se po kakovosti uvrščajo v svetovni vrh, pojasnjujejo na Slovenski turistični organizaciji (STO). Zaradi razlik v rastišču, podnebju in načinih kletarjenja ima vsaka vinorodna dežela svoj izbor sort. "Slovenski vinogradi ležijo v samem središču evropskega vinogradniškega pasu. Pas za trto idealnih leg si slovenske vinorodne dežele delijo z območji, kakršno je Burgundija v Franciji, prepletanje vplivov podnebja in tal pa Sloveniji omogoča večjo pestrost v ponudbi vin. Tu odlično uspeva kar 53 vrst trte," poudarjajo.

Vinorodna dežela Primorska slovi po močnih suhih vinih. Po deželi vodijo Briška, Vipavska, Kraška in Istrska vinska cesta. V Goriških Brdih, tik ob meji z Italijo, slovenski vinarji pridelujejo bela vina, kot so rebula, chardonnay, sauvignon, beli in sivi pinot ter rdeča vina merlot in cabernet sauvignon. Kras je medtem območje posebnega slovenskega vina terana, ki ima zaradi rdeče kraške prsti (terra rossa) izrazito poln okus.

V slovenski Istri, ki slovi po belem vinu malvazija, gojijo tudi veliko rdečega refoška. V Vipavski dolini pa lahko obiskovalci ob uveljavljenih belih in rdečih vinih okušajo avtohtona vina, kot so zelen, pinela in pikolit.

Vinorodna dežela Podravje, poimenovana po reki Dravi, se medtem na vzhodu Slovenije ponaša z legami, ki se uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu, navajajo na STO-ju. Trta tu že od starorimskih časov raste na zanjo idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja. Dežela slovi po elegantnih belih vinih mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih.

Najbolj razširjene bele sorte so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, regionalni posebnež šipon ter rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Na območju Radgonsko-Kapelskih goric se med drugim pridelujejo in negujejo penine, v Prekmurju pa je moč poskusiti tudi odlična predikatna vina. Osnova zanje so tudi avtohtone sorte, kakršna je ranina.

Vinorodna dežela Posavje, poimenovana po reki Savi, je zibelka cvička. Vino z zaščito tradicionalnega lokalnega porekla se prideluje le v vinorodnem okolišu Dolenjska. Tako v tem kot v drugih okoliših posavske dežele sicer gojijo rdeče sorte, kot so žametna črnina, modra frankinja, modra portugalka in modri pinot, med belimi pa chardonnay, sauvignon, laški rizling in beli pinot. Dežela slovi po vinogradniških posebnostih, kot so zidanice, v katerih lahko obiskovalci tudi prespijo, ali posebne kleti repnice, vkopane neposredno v zemljo.

Priznanja za slovenske vinarje
Vrhunskost slovenskih vin je prepoznana v tujini. Na tekmovanju Decanter World Wine Awards v Londonu, ki velja za najpomembnejše in največje tovrstno tekmovanje na svetu, so slovenski vinarji letos prejeli 108 bronastih, 50 srebrnih, šest zlatih in dve platinasti medalji. Slednji sta si prislužili vini Gašper, cabernet franc selekcija, letnik 2019, ter Radgonske gorice, zlata radgonska penina rose extra dry, letnik 2017.

Na vrhunskih vinih pa temeljijo tudi nekatera vrhunska doživetja iz nabora Slovenia Unique Experiences, ki označuje posebej izbrano butično in avtentično ponudbo izkustev.

Tako se je denimo mogoče v družbi izkušenega sommerlierja podati na odkrivanje edinstvenih zgodb štajerskih vinarjev v stoletnih kleteh, mariborskih vinskih katakombah in pod krošnjo najstarejše trte na svetu. V sklopu doživetja, poimenovanega Po poti najlepših vinskih zgodb do najstarejše trte na svetu, udeleženci ujamejo tudi pogled na znamenito srce med vinogradi, ki velja za enega najlepših razgledov v Sloveniji.