Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avstralija je ob izbruhu pandemije – tako kot druge države – sprejela stroga pravila za omejevanje življenja, ki so jih kar kmalu precej sprostili, a meja med zveznimi državami še vedno ni mogoče kar tako prehajati, pojasnjuje Zala Bojović.
Tako kot po Evropi je tudi v Avstraliji čedalje manj omejitev zaradi koronavirusa, vseeno pa jih še nekaj ostaja. Regionalne meje ostajajo zaprte, a so regije, kjer je mogoče potovati, združili in tako prostor za možnosti potovanja povečali.
Tale korona pa mi je res povzročila preglavice. Prekrižala mi je vse načrte, ki sem jih imela za najino potovanje in najino prihodnost. Hecno, da še pred nekaj meseci nismo niti pomislili na to, da stvar, ki je očem nevidna, lahko povzroči takšno stanje.
Medtem ko še kar nisva rešila situacije glede podaljšanja vizuma v Avstraliji in je najino nadaljnje potovanje postavljeno pod velik vprašaj, sem zadnje dneve razmišljala o vzgibu in o pripravah na najino potovanje okoli sveta po Alminih stopinjah.
Zjutraj se zbudim in najprej sežem po telefonu na nočni omarici, da bi lahko še v napol spečem stanju pregledala novice dneva. Ko končno zatipam svoj telefon, se spomnim, da sem se prejšnji dan odločila, da bom opustila to rutino.
Koronavirus in vse posledice, ki prihajajo zaradi njegovega izbruha, so zadeli Avstralijo. Zvezne države se sicer v drugačnem ritmu odzivajo na izbruh in širitev, ampak sprejemajo podobne ukrepe po vsej državi.
Kamor koli sva na Baliju prispela, sva srečala močne, samozavestne ženske. Skoraj vse nastanitve, kjer sva prenočila, so vodile ženske, skuter sva najela v poslovalnici, katere lastnica je bila ženska.
Na Baliju sva z Johannesom doživela marsikaj, a ta trenutek se kot preostali svet tudi midva ukvarjava z omejitvami, ki jih je virus korona prinesel s seboj.
S severa Balija sva se po postanku v kraju Tejakula odpravila proti obmorskemu mestecu Amed, ki je znano predvsem po tem, da je izhodiščna točka za plovbo na sosednje otoke Gili, ki spadajo pod otok Lombok.
Na poti do mesta Lovina sva se ustavila v mestecu Singaraja, saj sva bila po dvourni vožnji že zelo žejna, potrebovala pa sva tudi dostop do medmrežne povezave.
Tri, dva, ena, skoči na motor in na juriš! Ampak počasi, predvsem počasi! To sem Johannesu v prvih dneh ničkolikokrat vzklikala v uho, ko sem sedela za njim na sedežu skuterja.
Pa se je le začelo - dolgo pričakovano potovanje v Indonezijo. Pred začetkom potovanja sva prejela kar nekaj zaskrbljenih klicev staršev zaradi izbruha koronavirusa in tudi naju je malo skrbelo, saj so mediji že poročali o primerih tudi v Indoneziji.
Moja vodja, ki jo komaj kdaj vidim in je ne poznam dobro, me je prosila, da z Johannesom za teden dni popaziva na njeno hišo in njene pse, medtem ko bo na dopustu.
Nekajkrat na leto v Denmarku priredijo tako imenovani "arts market", veliko tržnico z različnimi stojnicami. Na večini stojnic se predstavljajo tamkajšnji umetniki, ki izdelujejo raznovrstne izdelke, največkrat pa pri tem uporabljajo naravne materiale.
Iz kampa Cosy Corner, kjer sva prebila precej več kot dovoljenih sedem noči, sva se počasi želela preseliti.
Na prost dan sva obiskala sosednje, trideset kilometrov oddaljeno večje mesto v regiji, Albany.
Na začetku, ko sva prispela v Denmark, sem bila prepričana, da je mestece ime dobilo po evropski državi Danski, saj bi bilo glede na to, koliko različnih evropskih kolonistov si je poskušalo podjarmiti Avstralijo, to povsem mogoče.
Pot naju je iz Pertha peljala proti jugu. Tako vročinski val kot tudi prijatelja Duncana in vse domače živali, ki sva jih sčasoma oba z Johannesom zelo vzljubila, sva pustila za seboj.
Po vrnitvi v Perth sva znova bivala pri prijatelju Duncanu in mu pomagala pri delu v vinogradu, ki ga je v tem letnem času, torej poleti, kar precej.
V Tajpej sva z vlakom prispela v času kosila, in čeprav sva imela prijavo štiri ure pozneje, sva se najprej odpravila proti hotelu. Kot nalašč je bila soba, v kateri sva prebivala, že pripravljena, da sva lahko dobila ključe in odložila stvari.
Neveljaven email naslov
