Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Trio v G-duru Clauda Debussyja, Sonato za violončelo in klavir op. 22 Rista Savina in Holstovo Suito Sv. Pavla za godala.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo Pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča ter Lirično suito za mešani zbor Uroša Kreka.

Pesmi Ferija Lainščka so oblikovno preproste in spevne, odlikuje pa jih tudi tenkočutna rima. Med njegovimi številnimi knjigami je tudi zbirka popevk in napevov z naslovom Šlagerji. Iz nje smo za lirični utrinek izbrali pesem Pridi po poljube. Interpretira jo dramski igralec Gorazd Logar.

Poslušamo Fantastično simfonijo, op. 14 Hektorja Berlioza, Klavirski kvintet v a-molu, op. 14 Camilla Saint-Saënsa, Beethovnovo Sonato za klavir št. 9 v E-duru op. 14 ter Sonato za violino in klavir v A-duru, op. 14 Friedricha von Flotowa.

Pred mikrofon smo povabili Heleno Fojkar Zupančič in z njo govorili o Zboru sv. Nikolaja Litija. Izvedeli smo, s čim bodo njegovi pevci zaposleni v prihodnjih mesecih, predvsem pa smo oddajo namenili predstavitvi izobraževalno-koncertnega projekta Zakladi latvijske zborovske glasbe, ki ga je Zbor sv. Nikolaja Litija v sodelovanju z Marisom Sirmaisom, priznanim latvijskim zborovskim dirigentom, izvedel v začetku junija.

Umrl je dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. "Zaradi naštetih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatili slovensko kulturno krajino ter okrepili ugled slovenske države v mednarodnem prostoru" je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot baletni solist je odplesal več kot sedemdeset pomembnih vlog, pozneje je deloval kot koreograf in operni režiser. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, direktor ljubljanskega Festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi medicino in delal kot zdravnik. V njegovem opusu je več kot 40 knjig in okoli 600 strokovnih člankov. O svojem življenju in ljubezni do baletne in glasbene umetnosti je pred letošnjim kulturnim praznikom pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Poslušamo glasbo dveh ljudstev iz Paragvaja: Gvaranov Njandeva in Ajoreo. To sta staroselski ljudstvi na severu Chaca, osrednje pokrajine južnoameriške celine, ki si jo delijo Argentina, Paragvaj, Bolivija in Brazilija. Beseda chaco prihaja iz kečuanščine in pomeni lovišče, kar kaže na to, da so bili prvotni prebivalci predvsem lovci, vendar se je to s časom marsikje zelo spremenilo. Ljudstva so dolgo živela v osami, boj za preživetje je bil težak, ljudi sta reševali bojevitost in povezanost z naravo in naravnimi silami.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovarjali smo se z dobitnico letošnje nagrade večernica, pisateljico Marjano Moškrič, pokukali v najnovejšo dragoceno in drago slikovno monografijo slovenske knjižne ilustracije Veličastnih 30, preverili, kaj se je dogajalo sredi tedna na konferenci Vojna in gledališče, pogled v preteklost v ljubljanskem Kinu Šiška. Sredi tedna se je v Mariboru začel že 17. Festival Maribor, ogledali pa smo si tudi dve razstavi, že odprto z naslovom Slovenske krave akademske slikarke Lare Ješe v Sokolskem domu v Škofji Loki in te dni odprto pregledno razstavo Odprti globus/Going Global v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Glasbena medigra.

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Za oddajo Razgledi in razmisleki je Miljenka Jergovića pred mikrofon povabil Vlado Motnikar:

Prevedel Vlado Motnikar,
bere Bernard Stramič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Zagreb Jazz Festival bo v tej sezoni gostil nekatere največje izvajalce iz sveta jazza: Billy Cobham Spectrum 50 Band, Cyrille Aimee, Avram Fefer, Anat Cohen, Chief Adjuah, Keyon Harold in Emmet Cohen.
Pred kratkim se je za vedno poslovil legendarni Sergio Mendez, ki je z zasedbo Brazil '66 ponesel bossa novo in skladbe v portugalsščini v svet. Eden njegovih največjih hitov je skladba Mas Que Nada.
Vse to in še več v Jazz Siesti s Hugom Šekoranjo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetek s koncerta, ki je 17. januarja letos zvenel v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Kvartet Ébène, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je na koncertu izvedel Haydnov Godalni kvartet v g-molu, op. 20/3, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Zadnji je izrazito obsežen, traja skoraj eno uro in zapolnjuje celotno oddajo. Gre za Schubertov zadnji godalni kvartet, ne pa tudi skladateljevo zadnje komorno delo. Zdi se, da je z delom, nastalim junija 1826, v le desetih dneh, Schubert prišel do točke, ki je v tem mediju ni več mogel preseči.

Ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, ko zaznamujemo 15. september 1947. Takrat je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske – smo izbrali odlomek novele Sodni dan na vasi. V njej je pisatelj Danilo Lokar opisal fašistično nasilje v Vipavski dolini, natančneje požig vasi Ustje pri Ajdovščini, ki je zgodovinsko dejstvo. Avtor je napisal izjemno literarno umetnino in za zbirko prejel tudi Prešernovo nagrado. V utemeljitvi Prešernove nagrade je zapisano: "Lokarjeve novele so oblikovno skrbno zgrajene, v umetniškem izrazu zgoščene, oblikuje jih skrbna, kultivirana, lirično rahločutna govorica. Njegova proza pomembno dopolnjuje najboljšo tradicijo sodobnega slovenskega realizma."

Igralec Aleš Valič,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Saška Rakef,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Slavko Grum se je za večno vtisnil v slovenski literarni DNK z dramo Dogodek v mestu Gogi. Za nocojšnji Literarni nokturno pa smo izbrali njegovo zgodbo Sestanek, v kateri spremljamo več kot 40-letnega pripovedovalca, ki opreza za šestnajstletnim dekletom. Grum je črtico, ki jo danes nedvomno beremo z drugačnimi očali in občutki kot leta 1926, ko je revijalno izšla, sam prevedel v nemščino, vendar se prevod ni ohranil. V našem radijskem arhivu pa se je ohranila odlična interpretacija črtice – leta 2010 jo je prebral Polde Bibič. Poslušajmo!

Igralec: Polde Bibič,
režiser: Igor Likar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Mirko Marinšek.
Urednika: Matej Juh, Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2010.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.