Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Francoski pesnik Alfred Victor de Vigny se je rodil leta 1797 in umrl leta 1863. Pisal je predvsem poezijo, ki je izšla v zbirkah Starodavni in sodobni spevi in Usode. Velja za najbolj filozofskega med francoskimi romantičnimi pesniki. V slovenščini je leta 2003 v prevodu Janeza Menarta izšel izbor njegovih pesmi.

Pesem O, biser naših misli, poezija je prevedel Janez Menart. Interpretira Rafael Vončina.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Začimbe" in tehnike, ki so jih pri "kuhanju" oper uporabljali Giuseppe Verdi, Giovanni Pacini in Gioachino Rossini.

Arabella poleg Kavalirja sodi med Straussova najbolj priljubljena dela. Sedemdesetletni skladatelj v tem svežem in zanosnem glasbenem delu še ni kazal nobene utrujenosti. Morda se nam zdi glasba v tej operi na začetku tridesetih let našega stoletja anahronistična, toda nesporno prihaja iz srca in sega v srce. V tej pozni stvaritvi je Strauss znova izpričal, da je mojster melodije. Vse je na svojem mestu in se organsko povezuje v prikupno melodijo.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa – Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja.

Bere Renato Horvat,
mojster zvoka Vito Plavčak

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Predstavljamo skladatelja pianista Emila von Sauerja in Leopolda Godowskega. Na sporedu Courante in Trio ter Sonata za klavir št. 2 Emila von Sauerja, Ples čarovnic Edwarda MacDowlla, Junij iz niza Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega, izbor treh Chopinovih klavirskih nokturnov in Passacaglia Leopolda Godowskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.

Ema Bajc je bila po uspešno opravljeni avdiciji januarja 2024 sprejeta med akademike Nemške komorne filharmonije Bremen, sicer pa je za njo kljub mladosti že bogata kariera.
Kako jo je oblikovala in kakšno glasbo rada izvaja?
Pravi, da vidi v sodobni glasbi večji manevrski prostor za interpretacije, sama rada nastopa v manjših zasedbah, redno pa se udeležuje tudi koncertov ali opernih predstav.

Svojo glasbeno pot je začela v Ljubljani, občinstvu pa se je prvič predstavila pri trinajstih kot solistka s Slovenskim komornim filharmoničnim orkestrom. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Nataše Paklar je svoje izobraževanje nadaljevala na dodiplomskem študiju v Nemčiji pod mentorstvom prof. Dejana Gavrića in podiplomskem študiju na Conservatorium van Amsterdam pod mentorstvom prof. Kersten McCalla. Nastopala je v širokem spektru mladinskih in profesionalnih orkestrov, je stalna substitutka v Kraljevem orkestru Concertgebouw, Kraljevem komornem orkestru Concertgebouw ter orkestru severne Nizozemske (Noord Nederlands Orkest), bila je tudi članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja in Evropskega mladinskega orkestra. Bila je članica Bremenske filharmonije in tam igrala pod vodstvom dirgenta Marka Letonje, zdaj pa torej sodeluje s komornim orkestrom iz Bremna.

Luciano Berio: Sekvenca za solo flavto
Franz Schubert: Introdukcija, tema in variacije na temo Suhe rože D 802 (klavir Masahiro Masumi)
Rama Kumaran: Scherzo for 4Flutes – Glimmering, Canal City Flute kvartet (Rama Kumaran, Ema Bajc, Mirna Ackers in Alex Tkaboca)

Leta 2017 je na Gimnaziji Poljane izšel pesniški zbornik Pesmi šestih; v zborniku (pod mentorskim vodstvom profesorice Katarine Torkar Papež) so izšle tudi pesmi Liu Zakrajšek. Pozneje je Liu Zakrajšek pisala tudi prozo; med drugim je leta 2021 v oddaji Izbrana proza na programu Ars objavila odlično zgodbo Otožnost zmajev, dve leti pozneje pa še eno, primerna čestitkam, zgodbo z naslovom Tone. Toda pisateljica, predstavnica najmlajše pisateljske generacije na Slovenskem, je nato presenetila: kot prvenca ni objavila zbirke kratkih zgodb, ampak roman Zajtrk prvakinj (pri LUD Literatura). Njegov naslov se smiselno navezuje na Vonnegutov roman; romaneskne prvakinje ne zajtrkujejo samo kot prvakinje, ampak tako tudi živijo. Romaneskna junakinja, tudi pripovedovalka, je študentka, ki je sicer odšla na svoje, toda svojo svobodo plačuje s kar tremi honorarnimi deli. Pisateljici je uspelo marsikaj: bralki in bralcu približa svet mladih, njihove stiske, upe, pričakovanja, tudi otrplost in pri kom preračunljivost. Ob pripovedovalki in njenih dveh cimrah je ustvarila galerijo stranskih likov; naj so nekateri še tako stranski, vseeno zaživijo v svojem prizoru oziroma prizorih. Na prvi pogled se tako v romanu ne dogaja veliko, junakinja življenje bolj opazuje kot živi, vendar pripoved s svojimi drobnimi dogodki, koraki naprej, zapleti napreduje in zleze pod kožo. Nekaj pozornosti nameni tudi starejšim. Njihove poteze segajo od preračunljivosti do poraženosti, od manične aktivnosti do prijazne zrelosti; skratka, pisateljica ni napisala generacijskega (in še kakšnega) romana na račun psihološke prepričljivosti. Več o romanu pove Liu Zakrajšek v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Avstrijski baročni mojster Johann Heinrich Schmelzer se je rodil blizu Melka, a je že kot najstnik deloval na Dunaju. Sprva je bil nekaj časa cinkist v glasbeni kapeli dunajske stolnice, zgodaj pa je začel igrati tudi violino v dvornem orkestru. Kmalu je zaslovel kot izreden virtuoz na tem glasbilu in neki sodobnik ga je opisal kot »enega najslavnejših in najboljših violinistov v vsej Evropi«. Med njegovimi učenci je bil verjetno tudi Heinrich Ignaz Franz Biber, ki je zaslovel kot eden največjih in najbolj ekstravagantnih violinskih virtuozov svojega časa. Skladatelja med drugim druži smisel za programsko glasbo in rabo ljudskih melodij.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

V Precetincih v Prlekiji se je leta 1977 zbrala skupina domačih pevk in pevcev in snemalni ekipi zapela vrsto pesmi, ki so jih ohranili v izročilu, med njimi nekaj znanih le v domačih krajih, priložnostnih, povezanih z običaji, pa tudi takih, ki so odražale nekdanji način življenja v tistih krajih. Ljudske in ponarodele, po večini vesele, preproste in neposredne, kot ljudje, ki so jih predstavili.

V dvorani Union so nastopili klarinetist Mate Bekavac, Kvartet Kelemen in godalni orkester MB Banda, sestavljen iz izbranih članov slovenskih simfoničnih orkestrov.

Komorni studio bo v znamenju koncerta Vezi, ki je v soboto, 14. septembra, v dvorani Union ponudil v poslušanje šest subtilno povezanih glasbenih del skladateljev iz 19. in 20. stoletja, Predstavili so pester izbor glasbenih del iz 19. in 20. stoletja, obogatenih z etničnimi elementi v melodiji, harmoniji in ritmih. Med njiimi sta deli sodobnih ustvarjalcev: Pannonia Boundless srbsko-ameriške skladateljice Aleksandre Vrebalov in Istrska suita za godala Alda Kumarja. Godalci so izvedli še: Divertimento, št. 1, op. 20, na stare madžarske plese Lea Weinerja, Komorni koncert za klarinet, godalni kvartet in godalni orkester Karla Amadeusa Hartmanna iz Münchna z globokim humanističnim sporočilom, v katerem je bil solist klarinetist Mate Bekavac. Iz Kvarteta Kelemen sta se kot solista predstavila violončelistka Vashti Hunter v skladbi na spev judovske molitve Kol Nidrei, op. 47, za violončelo in orkester Maxa Brucha, in violinist Jonian Ilias Kadesha v Romunski rapsodiji št. 1 v A-duru, op 11, Georgea Enesca na teme radoživih romunskih plesov za violino solo in godalni orkester.

Tema znanstvenofantastične grozljivke je represija, ki jo v času informacijske družbe izvede skupina neidentificiranih ljudi. Toda čeprav režim spravi svoje nasprotnike, drugače misleče in umetnike v zavode za duševno bolne, pa se njegovemu nadzoru vendarle izvije neznan starec, nekakšen božji otrok in metafora upora zoper oglušelost človeškega rodu, režija pa dodobra izkoristi njen radiofonski potencial.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc

Muzikus – Polde Bibič
Pacient – Boris Cavazza
Roman – Janez Hočevar
Komentator – Aleš Valič
Policaj – Pavle Ravnohrib
Glas iz voki-tokija – Branko Grubar
Govornik – Boris Kralj
Jekleni glas – Jurij Souček

Glasovi – Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Zvone Hribar, Dare Valič, Jožef Ropoša, Ivan Lotrič

Glasbena izvajalca – Vladimir Hrovat (orglice), Larisa Vrhunc (trstenke)

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Glasbena medigra.

Alojzija Zupan Sosič v novem izboru poezije tematizira tiste trenutke in obdobja bivanja, ki jih zaznamujejo bolečina, padci, razpadanje, smrt – pa naj gre za razpadanje in smrt bitja ali razmerja. Njene pesmi odlikujejo plastičnost oz. slikovitost podob, erudicija, izrazit ritem, predvsem pa tudi empatičnost ter čustvenost. Govorka pesmi se brezkompromisno spoprijema s svojo ranjenostjo in čustvi, ki jih ta vzbuja, ne da bi pri tem zašla v samopomilovanje, patetiko ali kakršno koli drugo skrajno razpoloženje.

Režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Vesna Jevnikar;
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar;
mojster zvoka: Matjaž Miklič;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.