Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Ciaccona Johannesa Hieronymusa Kapsbergerja, kantata Jutro Thomasa Augustina Arneja, Suita plesov iz Gluckove opere 'Ifigenija v Avlidi' Hansa von Bülowa, Simfonija v B-duru, 'Morski vihar' Francesca Salierija in Koncert v G-duru za inštrument s tipkami po Antoniu Vivaldiju, BWV 973 Johanna Sebastiana Bacha.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Duet-Concertino za klarinet, fagot, godalni orkester in harfo Richarda Straussa in 'Nokturno: Andante' - 3. stavek Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina.

Prevajalec Jože Udovič,
igralec Rudi Kosmač.

Predvajamo Scherzo za orkester v D-duru, op. 16 Anatolija Ljadova, Romanco za violino in klavir, op. 51 Karla Goldmarka, Havanaise za violino in orkester, op. 83 Camilla Saint-Saënsa, Schubertovo Sonato za klavir št. 21 v B-duru, D. 960, Koncert za rog, godala in tolkala Ezia Vittoria, Večer v Granadi iz niza Bakrorezi Clauda Debussyja in Rapsodijo na Paganinijevo temo za klavir in orkester, op. 43 Sergeja Rahmaninova.

Nebojša Jovan Živković sodi med vrhunske soliste na marimbi in združuje komponiranje in virtuozno izvajanje na tolkalih. Na koncertih izvaja vedno le svoja dela, tako kot so jih v 19. stoletju na primer Paganini, Chopin in Liszt. Rojen je bil v Srbiji, leta 1962, pri 18-ih je odšel v Nemčijo študirat tolkala, glasbeno teorijo in kompozicijo, najprej v Mannheim, potem pa v Stuttgart, kjer je dokončal tudi podiplomski študij.

Današnjo oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Našim poslušalcem je poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Helioni, Mladi levi, Generals, September, Srce ali Jugoslovenska Pop Selekcija. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Mednarodno priznana violinistka Lucy van Dael je v Sloveniji izvedla zelo uspešna koncerta: na 19. Festivalu Radovljica leta 2001 z Amsterdamskim baročnim triem, na 24. Festivalu Radovljica 2006 pa s svojo komorno skupino La Follia.

Violinistka Lucy van Dael je na sedmem koncertu Festivala Radovljica leta 2001 v radovljiški graščini prvič gostovala z Amsterdamskim baročnim triem. Nastopili so trije izmed vodilnih nizozemskih izvajalcev stare glasbe: violinistka na baročni violini Lucy van Dael, violončelist z baročnim violončelom Wouter Möller in čembalist Bob van Asperen. Predstavili so pester preplet italijanske virtuozne komorne glasbe 17. stoletja: sonate, capriccie, passacaglie, canzone in instrumentalne skladbe zgodnjega in zrelega baroka. Violinistka Lucy van Dael je kot solistka na violini in violi sodelovala z ansambli, kot sta Leonhardt Consort in La Petite Bande. Kar 18 let je bila koncertna mojstrica Orkestra 18. stoletja, ki ga je ustanovila s Fransom Brüggnom. Lucy van Dael je mednarodno priznana specialistka za baročno glasbo in cenjena tudi kot pedagoginja – dolgoletna profesorica na amsterdamskem glasbenem konservatoriju Sweelinck, po svetu pa pogosto vodi mojstrske tečaje. Glasbeniki Amsterdamskega baročnega tria so občinstvu predstavili virtuozen glasbeni spored: Sonato za violino in generalni bas iz zbirke Per le musiche di camera concerti, op. 7 Biagia Marinija, Sonato "detta la luciminia contenta" oziroma Zadovoljna Luciminija, op. 4, št. 2 Marca Uccellinija in Sonato Zapuščena Dido, op. 1, št. 10 Giuseppa Tartinija. Violinistka je za Radio Slovenija tudi govorila o svojem glasbenoumetniškem delu, prihodnji dan pa jo bomo spoznali tudi kot interpretko sodobne glasbe za baročno violino.

Potem ko je bila prva svetovna vojna velik del 20. stoletja pri nas odrinjena na rob, so jo zgodovinarji v zadnjih desetletjih že temeljito raziskali. Slabše raziskano je tisto, kar se je v vojni, ki je bila, kot ugotavlja zgodovinar dr. Marko Štepec v delu Življenje v zaledju soškega bojišča (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2023), velika in vseobsegajoča tudi pri nas, dogajalo v zaledju. Kako je to vojno živelo in doživljalo civilno prebivalstvo, kako globoko je zaznamovala življenja navadnih ljudi in kakšne so bile posledice za posameznike ter družbo nasploh. O tem v pogovoru z avtorjem omenjene knjige.

V novem sklopu oddaj predstavljamo izvrstno poklicno Mestno godbo iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Iberskega polotoka. Skladatelju Aramu Hačaturjanu je zvočnost Zahodne Iberije najbrž podzavestno plala v žilah in še takrat, ko je jasno poudarjal kavkaško ljudskost svoje glasbe, poslušalcu ne more uiti kvazišpanska zvočnost. Ko pa je napisal gledališko glasbo za komedijo Lopeja de Vege Valencijska vdova, pa je istočasno brez vseh težav ostal edinstveni Aram Hačaturjan, njegova glasba pa tako nezgrešljivo španska, kot bi jo zložil Joaquin Turina. Hačaturjanovo glasbo je za godbo priredil Erik Somers, Mestno godbo iz A Coruñe pa je pri izvedbi vodil Marcel van Bree.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Godalni kvartet Opifex je mlada in živahna zasedba, ki jo redno srečujemo na koncertnih odrih različnih organizatorjev, posvetili pa smo ji tudi že več oddaj Redakcije za mladinsko glasbo. Tokrat poslušamo posnetek, ki je nastal 2. 8. 2024 v Baročni dvorani Radovljiške graščine kot del cikla Slovenska mlada klasika, ki ga v okviru Slovenskega mladega abonmaja organizira kulturno društvo Odeon. Zasedbi Opifex (Nikola Pajanović, Laura de Wolff, Rebeka Skok, Sara Čano) se je pridružil še pianist Peter Bubola.

Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 je Johannes Brahms sprva zasnoval kot godalni kvintet z dvema violončeloma in ga prvič spremenil po nasvetu Josepha Joachima, ki je trdil, da so godalni deli pretežki. Predelal ga je sonato za dva klavirja, ki jo je kritizirala Clara Schumann, nato pa je na predlog dirigenta Hermanna Levija nastal en danes najbolj priljubljenih klavirskih kvintetov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predstavljamo oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala Saše Šantla, vsestranskega umetnika, pri katerem sta se ves čas prepletali glasbena in likovna umetnost.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 01
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Eksplozivna energija in šarm sta bila združena na koncertu Simfoničnega orkestra Švedskega radia, solistke pianistke Yuje Wang in dirigenta Ese-Pekke Salonena, ki so 26. avgusta nastopili v dvorani Berwald v Stockholmu na festivalu Baltsko morje. Začeli so z modernističnim Capricciem za klavir in orkester Igorja Stravinskega, ki vsakogar spravi v dobro voljo. Na programu sta bila tudi skladba Svetloba in gravitacija Kaije Saariaho ter mladosten in virtuozen Prvi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Sibeliusova orkestralna zgodba o lahkomiselnem ženskarju Lemminkäinenu, znanem iz finske mitologije, odseva protagonistovo osebnost: igriv, zaljubljen in neustavljivo živahen, čeprav je v čudovito mračnem tretjem stavku, Labodu iz Tuonele, mogoče zaznati mero temačnosti, ki je značilna za Sibeliusa.

V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka.

Režiser: Gregor Tozon
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša

Štiglica – Boris Ostan
Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič
Reporter – Aleš Valič
Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič
Gospa – Marijana Brecelj
Znanstvenik – Boris Cavazza
Papež – Danilo Benedičič
Striček – Pavle Ravnohrib
Polkovnik – Dare Valič
General – Ivo Ban
Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik
Inženir – Tone Kuntner
Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič
Napovedovalka – Nataša Dolenc
Otrok – Voranc Vogel

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989

Ožji izbor za nagrado lastovka 2024
Jure Japelj je astrofizik in zanima ga vse, kar je povezano z vesoljem, najbolj pa ga vznemirjajo eksplozije oddaljenih zvezd. Svoje znanje rad deli z javnostjo s pisanjem poljudnih člankov v časopisih in revijah ter pisanjem radijskih oddaj za radio Trst A. Med drugim je tudi urednik spletne strani Portal v vesolje. V prostem času pa skrivnosti življenja odkriva s pisanjem kratkih zgodb za otroke in odrasle. V zgodbi Izklesana osamljenost se ukvarja z mislijo, kakšno bi lahko bilo notranje življenje kipa oziroma kako bi kip doživljal sebe in zunanji, to je naš svet.

Interpret Primož Pirnat,
režija Špela Kravogel,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

V oddaji bomo predstavili japonskega trobentača Terumasa Hina, enega najbolj prepoznavnih japonskih jazzovskih glasbenikov. Ob trobenti je igral tudi kornet in krilni rog ter napisal celo vrsto avtorskih skladb. Terumasa Hino se je rodil 25. oktobra leta 1942 v Tokiu na Japonskem očetu trobentaču in plesalcu. Na začetku je igral predvsem fusion, v zadnjem desetletju pa se je vrnil k akustičnemu jazzu.