Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Perzijski pesnik Hafis je živel v 14. stoletju. V svojih pesmih je skušal ubesediti duhovno silo, ki prežema vse stvarstvo. Nagovarjal jo je, jo snubil, da zapleše z njim in se mu razodene. Sto osem divje sladkih pesmi je zbranih v zbirki Zapleši z menoj, ki jo je prevedla Barbara Škoberne. Pesem Božansko povabilo iz te zbirke bere dramski igralec Boris Ostan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom Veseli v upanju. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.

Nedavno se je poslovil muzikolog, profesor in duhovnik Edo Škulj. Med drugim je oživil in dolga leta urejal revijo Cerkveni glasbenik, sodeloval z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU, predaval na ljubljanski Orglarski šoli in Akademiji za glasbo, urejal je tudi oddaje o sakralni in orgelski glasbi na Radiu Slovenija. Je avtor več kot tisoč strokovnih oziroma znanstvenih člankov, med katerimi je več kot 50 knjig. Zaslužen je za transkripcijo celotnega Gallusovega opusa, dolga leta je v ljubljanski stolnici deloval tudi kot organist pri ljudskem petju.

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Na Mozartovem festivalu v Würzburgu je 26. maja potekal koncert Škotskega komornega orkestra in violinistke Aline Ibragimove. Koncert se je osredotočil na mladostno popotovanje Felixa Mendelssohna po Evropi. Na Škotskem je med drugim obiskal Hebride, veličasten pogled na znano Fingalovo jamo pa ga je tako zelo prevzel, da si je kar na kraju samem začel zapisovati začetne note svoje uverture Hebridi. Dvanajst let pozneje je ustvaril še Škotsko simfonijo. Violinistka Alina Ibragimova pa se je na koncertu predstavila s Koncertom za violino št. 5 v A-duru, K 219.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ameriški pisatelj Mark Twain, s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens, se je rodil leta 1835 v ameriški zvezni državi Missouri. Izučil se je za tiskarja, bil je ladijski krmar na Misisipiju, rudar, časopisni poročevalec, tokrat pa bomo izvedeli marsikaj sočnega o njegovem rodu. In za povrh še zgodbo o politični kandidaturi; ena je bolj resnična od druge.

Prevajalka Tina Stanek,
igralec Slavko Cerjak,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar.
Režiser Igor Likar.

Oddaja je bila posneta marca 2003.

... v odlomkih Richarda Straussa, Wagnerja, Bellinija in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetka s koncerta Filharmoničnega orkestra milanske Scale, ki je 25. junija lani pod vodstvom Riccarda Chaillyja nastopil v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi. Na koncertu v okviru tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa so filharmoniki te slovite milanske operne hiše najprej izvedli Simfonijo št. 7 v cis-molu, op. 131 Sergeja Prokofjeva, v drugem delu pa še Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 64, 'Patetično', Petra Iljiča Čajkovskega.

Pred kratkim je Slovenijo obiskal Gjalton Rinpoče, tibetanski menih in učitelj, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji. Gre za enega najpomembnejših samostanov tibetanskega budizma, Gjalton Rinpoče pa je tam mojster meditacije in vizualizacije med obredi. Ker živimo v obdobju, ko svet zaznamujejo oboroženi konflikti, nasilje in vojne ter se nestrpnost in nejevolja večkrat pokažeta tudi na ravni medosebnih odnosov, smo se z njim pogovarjali o sočutju. Gre sicer za univerzalno vrednoto, ki povezuje ljudi ne glede na njihovo ozadje in prepričanja, je pa tudi eden ključnih konceptov v budizmu. Ta vrednota namreč obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine in soodvisnosti, pa tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Kako torej sočutje razumejo budisti, predvsem v lamaizmu? In kako lahko sočutje spremeni naš pogled na svet in naš položaj v njem?

Tokrat bodo v ospredju orgelska dela Antona Jobsta, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 130 let. Obletnica sovpada tudi z datumom nastanka oz. postavitve orgel, s katerimi se je Jobst družil večji del svojega življenja, na katere je igral, improviziral in ob katerih je dirigiral – to so orgle slovenskega orglarskega mojstra Ivana Milavca, ki stojijo v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh.

Elda Piščanec je bila ena izmed prvih slovenskih slikark, rojenih še v 19. stoletju, ki si je pridobila akademsko izobrazbo, in sicer na Kraljevi akademiji za lepe umetnosti v Firencah.
Rodila se je leta 1897 v Rojanu pri Trstu v meščanski družini. Slikanja se je učila pri Rihardu Jakopiču in Petru Žmitku. Pri 28 letih je odšla študirat slikarstvo na akademijo v Firence, ki jo je končala v štirih letih. V tem času se je tri mesece in pol izpopolnjevala v Parizu, kjer je obiskovala tudi delavnice cerkvene umetnosti. Po vrnitvi v Ljubljano je slikala portrete, cvetje, tihožitja in pokrajine v olju in drugih tehnikah. V tujini so jo cenili kot odlično grafičarko. Preizkušala se je tudi v kiparjenju. Obenem se je uveljavljala kot cerkvena slikarka. Da bi preživela, se je morala zaposliti kot učiteljica risanja na gimnaziji, najprej v Ljubljani in Kranju, po drugi svetovni vojni pa v Murski Soboti in Trbovljah. Po upokojitvi je živela v Ljubljani. Svoj ljubljanski atelje je ohranila do smrti, čeprav je od leta 1952 prebivala na posestvu Vinegrad blizu Dobrne, ki ga je podedovala po starših. Tam je umrla leta 1967.
Njena življenjska pot je bila v marsičem pionirska, Elda Piščanec pa je zapustila vrsto osebnih in delovnih dnevnikov ter korespondenco s sorodniki, prijatelji, kolegi in cerkvenimi naročniki. Iz teh dnevnikov in pisem je Metka Pekle sestavila knjigo Segam po nebesnih zvezdah: zgodba slikarke Elde Piščanec (Mladinska knjiga, 2024). Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo za radio priredili odlomek iz knjige, ki opisuje obdobje, ko je študirala slikarstvo v Firencah, v katerih se zrcali slikarkin način razmišljanja, temperament in čas, v katerem je živela in ustvarjala.

Avtorica knjižne izdaje Metka Pekle,
avtorica scenarija Tesa Drev Juh,
interpreta Gaja Filač in Primož Pirnat,
bralec Igor Velše,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tesa Drev Juh.
Produkcija 2024.

»Če se človek v življenju nekaj nauči in zna to prenesti v glasbo, je to po navadi zelo pametno. Kako režem čebulo z najmanj solzami? Tako je treba violino igrati, čim bolj lahkotno, čim bolj leno, čim bolj sproščeno,« je menil Igor Ozim, letos preminuli slovenski violinist, ki velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Igrati na violino in na življenje, se nenehno učiti in ob tem poučevati druge, vse pa delati s srcem – to so bila njegova glavna življenjska poslanstva.

Slovenski pesnik, dramatik in prevajalec Miroslava Košuta je letos dopolnil 88 let. Avtor, ki je bil do leta 1969 tudi urednik na Radiu Ljubljana, je bil pozneje umetniški vodja in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ustvarjalno se največ posveča liriki. Portret je pripravila Ksenija Bizjak.

Avtorica oddaje: Ksenija Bizjak,
interpreta: Polde Bibič, Slavko Cerjak,
režiser: Igor Likar,
napovedovalka: Lidija Hartman,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman,
leto nastanka: 2004.

Francoski slikar Edgar Degas, eden od pionirjev impresionizma, je vse življenje gojil strast do glasbe. Ne le, da je Degas oboževal glasbo, vrvež v zakulisju gledališča je ponujal tudi posebej zanimiv pogled na mlade, graciozne plesalke, ki so vrvele v svoje garderobe in iz njih.

Za Literarni nokturno smo za dan vrnitve Primorske k matični domovini izbrali dve deli primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Njegova hvalnica Soči, ki je po svoji naravi domovinska pesem, je nedvomno avtorjeva najbolj znana in najpogosteje recitirana pesem. Oda Kmetski hiši pa poveličuje malega človeka – kmeta.

Interpretira Ivana Percan Kodarin,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar,
redakcija ponovitve Tesa Drev Juh,
produkcija 2021.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.