Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Uvertura št. 5 v B-duru Francesca Marie Veracinija, Sonata za inštrument s tipkami v B-duru, Kk 551 Domenica Scarlattija, Trio za flavto, violončelo in klavir v G-duru, Hob. XV/15 Josepha Haydna in Stari spevi in plesi za lutnjo, suita za orkester št. 3 Ottorina Respighija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo uverturo k operi Figarova svatba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet za klarinet in godala v B-duru, op. 34 Carla Marie von Webra.

Češki pesnik Vladimir Holan se je rodil na današnji dan leta 1905 in umrl 1980. Velja za enega najpomembnejših čeških pesnikov 20. stoletja. Pisal je intelektualno zahtevno refleksivno in meditativno poezijo. Njegovo pesem z naslovom Bor je prevedel Kajetan Kovič. Interpretira dramski igralec Vlado Novak.

Na sporedu: Srednjeveške impresije za harfo in tolkala Antona Kolarja, Violinski koncert št. 2 v d-molu, op. 44 Maxa Brucha, Lirične skladbe – tretji zvezek skladb za klavir, op. 43 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Divji golob, op. 110 Antonina Dvořáka, Trio v Es-duru za violino, rog in klavir, op. 40 Johannesa Brahmsa, 'Labod iz Tuonele', legenda za orkester št. 2 iz suite Lemminkainen Jeana Sibeliusa in Scherzo á la russe za orkester Igorja Stravinskega.

Nemčija je ob vstopu v 20. stoletje dobila svojega najpomembnejšega in najplodovitejšega opernega skladatelja z Richardom Straussom. Njegov glasbeni izraz je kljub drznosti zgodnejših stvaritev, ki so pomembno pripravljale nastop moderne, ostal poznoromantičen vse do njegovih zadnjih del. Ustvarjati je začel opirajoč se na tradicijo Berlioza, Liszta in Wagnerja, to pa je vsebinsko in oblikovno obogatil še s pomembnimi novimi elementi. Na opernem področju je zbudil pozornost svetovne javnosti šele po štiridesetem letu, potem ko se je že proslavil s številnimi simfoničnimi pesnitvami, v katerih je razvil čudovito barvno bogastvo.

Marko Kumer se bo pogovarjal s Tadejem Tomšičem, enim naših najpomembnejših jazzovskih glasbenikov. Nedavno je izdal novo ploščo Flying Start s svojo zasedbo T. T. Jazz Institution. Ob Tomšiču na tenor saksofonu so zaigrali še pianist Gregor Ftičar, basist Miha Koren in bobnar Žiga Kožar.

Tokrat je gostja biologinja dr. Eva Turk z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Že dalj časa se dejavno ukvarja z raziskovanjem biogeografije, po večini na primeru vrste pajkov zlatih mrežarjev (lat. nephilidae), ki so se od obdobja kenozoika pred cca. 150 milijoni let do danes razširili po vseh celinah razen na polih planeta in v Evropi. Sogovornica bo poskušala pojasniti temeljna načela raziskovanja biogeografije, fizičnogeografske vede, ki odkriva razširjenost in številčnost rastlin in živali v prostoru in času.

Angleška sopranistka Julia Gooding je nastopila z ansamblom za staro glasbo Concordia na 23. Festivalu Radovljica leta 2005.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili mednarodno uveljavljeno britansko sopranistko Julio Gooding, specialistko za izvajanje baročne vokalne glasbe, ki je leta 2005 z ansamblom Concordia izvedla svoj edini koncert na Festivalu Radovljica. Sopranistka Julia Gooding je priznana izvajalka baročne vokalne glasbe. Odlikujejo jo barvit, zvočno bogat glas in izreden glasbeni občutek. Koncertni spored pesmi o ljubezni in smrti, ki ga je Julia Gooding predstavila z ansamblom Concordia, je obsegal ljubezenske pesmi in žalostinke, ki so nastale v senci verskih vojn 17. stoletja, v času silovitega rojstva moderne Evrope.
Poslušali boste duhovno pesem Gospod, daj da tvoje ljube angelčke nemškega skladatelja Franza Tunderja, pesem Amor, kako si ljubek Johanna Hermanna Scheina in psem Pridi žalost, za vselej angleškega skladatelja Williama Byrda. Zadnji del oddaje bo namenjen izvedbi monodije in arije angleškega skladatelja iz polovice 17. stoletja Henryja Purcella: Slajše kot vrtnice in Najlepši otok iz Purcellove semi-opere Kralj Arthur. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje literature? Koliko so in koliko bodo pametna orodja v pomoč literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje delili literaturo na tisto, ki jo je ustvaril človek, in na tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je tu z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, ki se pri tem odpirajo, je vse več. Nekaj jih zastavljamo gostoma, ki sta pri svojem pesniškem ustvarjanju že uporabila pametna orodja pri snovanju svojih knjig. Sodelujeta Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022), in Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Sklepamo niz oddaj, v katerih predstavljamo koncert Salzburškega deželnega pihalnega orkestra, ki je 18. julija nastopil v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani v sklopu festivala Imago Sloveniae. Zasedbo je vodil Gregor Kovačič, ki podpisuje tudi priredbe vseh treh skladb na sporedu: Toccate in fuge v d-molu Johanna Sebastiana Bacha, Fantazije za plemiča Joaquina Rodriga in orkestrske suite Žlahtni meščan Richarda Straussa. Tokrat predstavljamo sklepni del zadnje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

9. 5. 2024 je v Slovenski filharmoniji potekal koncert cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije. Na njem je nastopil kitarist Samo Novak, ki je od leta 2021 študent Tomaža Rajteriča na ljubljanski Akademiji za glasbo. Kitaro se je začel učiti s sedmimi leti na glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani najprej pri Mladenu Buciću, na srednji stopnji pa je bil njegov mentor Anton Črnugelj. Poleg tega se pogosto udeležuje seminarjev tako pri uspešnih domačih pedagogih kot tudi pri svetovno priznanih kitaristih.
Predstavil se je s pisanim sporedom, ki je vseboval glasbo Aguada, Bacha, Ramovša, Barriosa in Castelnuova Tedesca.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus.

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike.

Berejo:
Lučka Počkaj (bere Tejo)
Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje)
Vesna Jevnikar (bere Agato)

Režiserka: Saška Rakef
Fonetična oprema: Suzana Köstner
Zvočna mojstrica: Sonja Strenar
Korekturno poslušanje: Rina Stanič
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen

Posneto v juniju 2024, studio 1.
Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Ameriški pisatelj David Foster Wallace, od čigar smrti je 12. septembra minilo 16 let, je najbolj znan po svojem zajetnem, dobrih tisoč strani obsegajočem romanu Infinite Jest (slo. Brezkončna burka), pisal pa je tudi odlične eseje. Za oddajo smo izbrali njegov esej Borges na kavču, ki bi lahko imel naslov tudi Borges na Williamsonovem kavču. Wallace namreč analizira biografijo Borges: življenje avtorja Edwina Williamsona. Bralec oz. poslušalec eseja hitro sprevidi, da Wallaceu biografija ni všeč, predvsem zato, ker Williamson vleče premočne vzporednice med Borgesovim življenjem in literaturo. Zelo razvidno pa je v eseju tudi, da je Foster Wallace občudovalec Borgesove pisave. In prav o tej veliko izvemo v eseju, ki ga je poslovenil Jernej Županič, objavljen pa je bil v knjigi To je voda in drugi eseji, ki je izšla pri založbi LUD Literatura.


Bralca: Mateja Perpar, Jure Franko.
Tonski mojster: Robert Markoč.
Urednika: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitve).
Glasbena oprema: Mihael Kozjek.
Leto produkcije: 2020.

Program z dirigentom Yannickom Nézet-Séguinom, ki je med drugim tudi glasbeni direktor Metropolitanske opere, se je na koncertu 25. maja v Berlinski filharmoniji začel z melodičnim in iskrenim klavirskim koncertom mlade Clare Schumann. Italijanska pianistka Beatrice Rana je kot solistka debitirala z Berlinskimi filharmoniki. V drugem delu je orkester izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60, Leningrajsko Dmitrija Šostakoviča.

Igra govori o nasilju v mišljenju in ravnanju na družbenem dnu. Liki prihajajo iz naše bližnje preteklosti in so na različne načine vpleteni v dogajanje, ki prikazuje obračunavanja med njimi ter kriminalna dejanja, katerih rezultata sta vseobsegajoči strah in groza pred smrtjo.

Režiser: Sebastijan Horvat
Redaktorica: Lučka Gruden
Tonski mojster: Ivo Smogavec
Avtor izvirne glasbe: Mitja Reichenberg

Jožica – Alenka Tetičkovič
Mati – Minu Kjuder
Inštalater – Peter Ternovšek
Inštalaterjev sin in pevec songov – Tarek Rashid
Vojak in profesor – Justin Jauk
Oficir JLA – Vlado Novak
Čistilka – Milena Muhič

Posneto v studiih Radia Slovenija v Mariboru julija 1997.

Glasbena medigra.

Barbara Pešut je mojstrica erotične literature. Mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Grška noč, ki jo odlično interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.

Režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Saša Mihelčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2016.

V tokratni oddaji se bomo spomnili ustvarjanja najslovitejšega švedskega basista Palleja Danielssona. Umrl je 18. maja letos, star 77 let. Danielsson ni imel posebnih vodstvenih ambicij, celo soliral je le redko. Tako je izdal eno samo ploščo s svojim imenom Contra Post. Med drugim je bil član evropske zasedbe Keitha Jarretta in kvarteta Jana Garbareka.