Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla, Giulianija, Schuberta, Mozarta, Haydna, Webra, Tanejeva, Kalivode, Mendelssohna in Saint-Saënsa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kanadski pesnik in pevec Leonard Cohen, ki se je rodil na današnji dan pred 90 leti, umrl pa leta 2016, je del življenja preživel na otoku Hidra, ki sodi med najbolj neokrnjene grške otoke. Ko so pred pol stoletja na Hidri napeljevali telefonsko omrežje in postavljali drogove, je Cohen dobil navdih za pesem in skladbo Ptica na žici, ki je postala ena njegovih uspešnic.
Prevod Matej Krajnc, interpretacija Romeo Grebenšek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Konec avgusta, le nekaj dni po rojstnem dnevu skladatelja akademika Lojzeta Lebiča, je na Prevaljah, v njegovem domačem kraju, in dan zatem še v Idriji, potekal slavnostni koncert, ki je proslavil njegovo 90-letnico. Na koncertu je nastopil Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Jerice Bukovec. Občina Prevalje je ob visokem jubileju svojega častnega člana to leto razglasila za Lebičevo leto. Podprla je mnoge prireditve, ki se vrstijo že čez vse leto in ki potekajo v organizaciji Kulturnega društva Mohorjan z mnogimi sodelujočimi kulturnimi organizacijami.
Lojze Lebič v Sloveniji na področju glasbe zaseda pomembno mesto, prav tako je uveljavljen mednarodno. Je prejemnik več državnih odlikovanj, med katerimi sta tudi Prešernova nagrada za življenjsko delo in zlati red za zasluge Republike Slovenije. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zunanji član Kraljeve flamske akademije znanosti in umetnosti Belgije, zaslužni profesor Univerze Ljubljana. Vendar pa skladatelj ohranja skromnost, značilno za velike osebnosti, pogosto se oglaša kot razmišljajoč glasbenik tako s pogovori v časopisih, revijah, po radiu kot s samostojnimi eseji in prispevki ali javnimi nastopi.
Na koncertu v cerkvi Device Marije na Jezeru na Prevaljah je bila prisotna tudi naša terenska snemalna ekipa.

Gustav Januš, eden največjih umetniških osebnosti na Koroškem, je 19. septembra dopolnil 85 let. Nekaj dni prej je v galeriji Walker v Bistrici v Rožu odprl razstavo z naslovom Slike dneva; na ogled bodo do konca oktobra.
Gustav Januš s pisanjem in slikanjem združuje dve umetnostni zvrsti, ki se prepletata in dopolnjujeta. Prvo pesniško zbirko je objavil leta 1978 pri Državni založbi Slovenije, sledilo jih je še osem pri različnih založbah v Sloveniji in Avstriji. Razstavlja ves čas, za svoje ustvarjanje je dobil številne nagrade, v Sloveniji nazadnje zlatnik poezije leta 2015.
Ob umetnikovem jubileju objavljamo pogovor, ki ga je leta 1999 posnela Vida Curk.

Spoznavamo del zvočnega izročila iz Ugande, kot ga je predstavila skupina N'Gali leta 1991. Skupina si je nadela ime, ker zavestno ohranja izročilo domačega območja, kraljestva Baganda, mesta Kigezi z okolico in ozemlja severno od Viktorijinega jezera. Poslušamo petje in značilna glasbila: ksilofon madinda, lokalne različice bobnov enbutu, nankasa in engalabi, harfe adungu, godalo endingidi in palčni klavir – sanza.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Rožančevo nagrado za esejistiko prejme Helena Koder za zbirko esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in to je naša prva tema. Pogovarjali se bomo z Leo Ypi, albansko filozofinjo in profesorico politične teorije, katere roman Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine je pred nedavnim izšel v prevodu pri Mladinski knjigi. Sledi nekaj o mednarodni konferenci Močnikovi koncepti, s katero so obeležili 80-letnico sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika. Odpravili se bomo v Narodno galerijo na razstavo Starih mojstrov iz zbirk zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, pa na 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium v Trbovlje. In tu je še 17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024.

Glasbena medigra.

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa – Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja.

Bere Renato Horvat,
mojster zvoka Vito Plavčak,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke iz 1. dela uvodnega koncerta letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 19. maja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Sezono je odprl Trobilni ansambel SiBrass, v katerem so glasbene sile ob tej priložnosti združili trobentači Thomas Hugh Poulson, Franc Kosem, Urška Kurbos in Gregor Turk, hornista Mihajlo Bulajić in Jože Rošer, pozavnisti Žan Tkalec, Domen Jeraša in Ana Knez, Wolf Hagen Hoyer na bas pozavni in tubist Jernej Oberžan. Umetniško vodstvo je prevzel stari znanec ansambla in cikla, Britanec Thomas Hugh Poulson. Na sporedu glasba Jamesa MacMillana, Johanna Sebastiana Bacha, Judith Bingham in Einojuhanija Rautavaare.

Španska pisateljica Rosa Montero je leta 2002 obiskala Slovenijo in na nekaj nastopih predstavila svoj roman Kanibalova hči v prevodu Barbare Vuga. Istega leta smo posneli tudi Izbrano prozo z odlomkom iz romana. V romanu junakinja išče ugrabljenega moža, pri tem pa ji pomaga skupina naključnih znancev, med njimi tudi dvajsetletni Adrian; pot jih pripelje v Amsterdam. V odlomku se romaneskna junakinja osvobodi nekaterih predsodkov.

Prevajalka Barbara Vuga,
režiser Igor Likar,
interpretka Draga Potočnjak,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2002.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Ožji izbor za nagrado lastovka 2024
Samo Roš se je rodil v Celju, zaposlen pa je v Osrednji knjižnici Celje. Urednikuje in vnaša priporočila na portalu dobreknjige.si. O sebi pravi, da je "len za šolo in tudi za pisanje". V nekem obdobju je veliko objavljal zgodbe na družbenih omrežjih, vendar to pozneje skoraj povsem opustil. Tokrat se je šele drugič prijavil na katerega izmed natečajev in še to, kot pravi, "na željo soproge, ki je sicer mnenja, da bi moral pisati več. Morda ji v tej želji tudi ustrežem," še dodaja. Sicer pa o sebi hudomušno pripomni, da obstajata dve področji, na katerih njegova lenoba le ni tako izrazita: rad bere in bere precej, rad pa tudi hribolazi in se potika po gozdovih, kjer se s psico uspešno skrivata pred banalnostmi, ki bi jima sicer lahko zagrenile življenje. Hribolazenje, gozd in sprehod s psičko pa so tudi rdeča nit njegove zgodbe Silhueta, s katero se je uvrstil v ožji izbor za nagrado lastovka.

Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.