Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


S knjižnega trga

961 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


04.02.2019

Likar, Teršek, Nádas, Zvonar Predan

Mirana Likar: Bibavica Andraž Teršek: Razmetanost pozlačenega drobca Péter Nádas: Vzporedne zgodbe Darka Zvonar Predan: Boris Pahor - najini pogovori Recenzije so napisali Zarja Vršič, Miša Gams, Maja Žvokelj in Robert Šabec.


28.01.2019

Svetina, Parušev, Cisneros, Kalnická

Ivo Svetina: Iz kitajskega zvezka 2013 Radoslav Parušev: Od znotraj Sandra Cisneros: Hiša v ulici mango Zdeňka Kalnická: Prevpraševanja o filozofiji z vidika spola Recenzije so napisali Stanislava Chrobaková Repar, Mare Cestnik, Petja Gorjup in Marija Švajncer.


14.01.2019

Jovanovski, Hočevar, Bandi, Svoljšak-Antoličič

Alenka Jovanovski: Tisoč osemdeset stopinj Zoran Hočevar: Tole zdaj Bandi: Obtožba Petra Svoljšak in Gregor Antoličič: Leta strahote Recenzije so napisali Tonja Jelen, Robert Šabec, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.


07.01.2019

Zajc, Tominec, Hosseini, Jančar

Lenart Zajc: Američanka Katarina Tominec Neizrečenke Khaled Hosseini: Morska molitev Drago Jančar: Postaje Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Martina Potisk, Jasna Lasja in Matej Bogataj.


31.12.2018

Literarne nagrade 2018

Simona Semenič: Me slišiš? Milan Jesih: Maršal Drago Jančar: In ljubezen tudi Tone Škrjanec: Dihaj Eva Markun: Menažerija Jasmin B. Frelih: Bleda svoboda


24.12.2018

Šalamun, Rebula, Kos

Tomaž Šalamun: Jutro Alojz Rebula: Ob pritoku Jangcekjanga Vladimir Kos: Kot sonca zlat zaton Ocenjujejo jih Aljaž Koprivnikar, Marjan Kovačevič Beltram in Andrej Arko.


17.12.2018

Grdina, Kreutz, Sturman, Maister

Igor Grdina: Ivan Cankar, portret genija Samo Kreutz: Vzvalovljenosti Primož Sturman: Gorica je naša album Rudolf Maister - Sto let severne meje Recenzije so napisali Nives Kovač, Andrej Lutman, Tonja Jelen in Iztok Ilich.


10.12.2018

Štefančič, Koželj, Podstenšek, Cabré

Marcel Štefančič: Ivan Cankar, eseji o največjem Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij Tomo Podstenšek: Ribji krik Jaume Cabré: Sodnik Recenzije so napisali Iztok Ilich, Peter Semolič, Zarja Vršič in Simon Popek.


03.12.2018

Lemaić, Erpe, Čolić, Le Rider

Vesna Lemaić: Dobrodošli Sandra Erpe: Prtljaga Velibor Čolić: Sarajevski omnibus Jacques Le Rider: Dunajska moderna in krize identitete Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Katarina Mahnič in Gregor Podlogar.


26.11.2018

Miloševič, Pivec, Angioni, Zupan

Maja Miloševič: Oder za gluhe Vlado Pivec: Krajšnice Giulio Angioni: Toledski plameni Uroš Zupan: Ene in drugi Recenzije so napisali Diana Pungeršič, Andrej Lutman, Klemen Kordež in Tonja Jelen.


19.11.2018

Virk, Šorli, Nikolaidis, Lutman

Jani Virk: Brez imena Ljubka Šorli: Goriške pesmi Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek Andrej Lutman: Iz knjig v knjigo Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Andrej Arko, Zarja Vršič in Tonja Jelen.


12.11.2018

Jovanović, Staviarsky, Heidegger, Bruckmüller

Klarisa Jovanović: Izgnana Vit'o Staviarski: Kivader Martin Heidegger: Kaj se pravi misliti? Ernst Bruckmüller: Avstrijska zgodovina Recenzije so napisali Zarja Vršič, Maja Žvokelj, Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar.


05.11.2018

Blatnik, Oz, Kreslin

Andrej Blatnika: Ugrizi Amos Oz: Juda Vlado Kreslin: Zakartana ura Recenzije so napisali Matej Bogataj, Andrej Lutman in Tadeja Krečič.


29.10.2018

Dekleva, Štepec, Tartt, Hedžet-Tóth

Milan Dekleva: Inštitut doktorja Faulstaffa Andreja Štepec: Edit Paf Donna Tartt: Lišček Cvetka Hedžet Tóth: Demaskirajoče tendence Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Diana Pungeršič, Ana Geršak in Marija Švajncer.


22.10.2018

Vrščaj, Balžalorsky Antić, Lerch, Esenko

Tina Vrščaj: Plašč Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B. Noëmi Lerch: Kmetica Ivan Esenko: Svet čebel Recenzije so napisali Veronika Šoster, Tonja Jelen, Marica Škorjanec in Iztok Ilich.


15.10.2018

Svetina, Andrej, Modiano, Švajncer

Peter Svetina: Poročilo o Jasperju Krullu Peter Andrej: Skoz zvočni zid Patrick Modiano: Pasja pomlad Marija Švajncer: Grdi filozofi Recenzije so napisali Peter Semolič, Andrej Lutman, Jasna Lasja in Robert Kralj.


08.10.2018

Hrastelj, Sedmak, Argullol, Rogers

Stanka Hrastelj: Prva dama Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči Rafael Argullol: Prekleta popolnost Lindsay Rogers: Partizanski kirurg Recenzije so napisali Simona Kopinšek, Marija Švajncer, Drago Bajt in Iztok Ilich.


01.10.2018

Komel, MIshol, Vallejo, Mlakar

Mirt Komel: Medsočje Agi Mishol: Čipka na železu Fernando Vallejo: Vzporedna ulica Peter Mlakar: Nad Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Žiga Bratoš, Klemen Kordež in Urban Tarman.


24.09.2018

Komelj, Velikić, Chrobáková-Repar

Miklavž Komelj: 11 Dragan Velikić: Preiskovalec Stanislava Chrobáková Repar: Iniciacije ali Književnost onkraj vidnega Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Marija Švajncer in Tatjana Pregl Kobe.


17.09.2018

Mazzini, Matičetov, Kleč, Blatnik

Miha Mazzini: Pohlep Marko Matičetov: Na tleh je nastalo morje Milan Kleč: Knjige Andrej Blatnik: Izdati in obstati Recenzije so napisali Jasna Lasja, Andrej Lutman, Matej Bogataj in Zarja Vršič.


Stran 15 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov